Izguba za likvidacijo ali razmerje LL se uporablja za podjetja v stečaju. Gre za formulo, ki ima več pomembnih spremenljivk in v uporabi so različne različice formule. Običajno je razmerje izraženo v odstotkih in obravnava odpisane terjatve v nasprotju z izterjanimi terjatvami v stečajnem postopku.
Namen
Razmerje LL naj bi dalo široko sliko o zdravju podjetja, ki je razglasilo stečaj. Natančneje, zagotavlja merilo zdravja tistih, ki dolgujejo denar podjetju, ki je tako izjavilo. Razmerje LL se nanaša na možnost prejemanja denarnih sredstev, ki jih podjetje prejme v času, ko mora podjetje v stečaju urediti svoje zadeve. Lahko je prikazana mesečno ali četrtletno, odvisno od časovnega okvira samega stečajnega postopka.
Izračun
Glavna spremenljivka terjatev, ki se uporablja v formuli, je odpisani del. V vseh stečajnih postopkih se sodišče in njegovi predstavniki v stečajni komisiji zavedajo, da je pridobitev vseh neporavnanih računov podjetju zelo težka, zlasti kadar tisti, ki podjetju dolgujejo denar, ugotovijo, da bodo kmalu likvidirani. Zato bodo sodišče in upniki nekatere terjatve odpisalo kot neizterljive. Ta številka vključuje tudi vse ljudi ali druga podjetja, ki so sama razglasila stečaj in jih zato ni mogoče prisiliti v plačilo. Skupne izgube terjatev, ki jih ni mogoče realizirati, se delijo z denarjem, ki je bil dejansko zbran v obravnavanem obdobju. Izračun je zgolj skupna izguba, deljena s skupnimi realiziranimi terjatvami. Ta odstotek je razmerje med izgubo in likvidacijo.
Druge spremenljivke
V knjigi »Kreditna analiza finančnih institucij« je v knjigi »Kreditna analiza finančnih institucij« ekonomist Waymond Grier opisal še eno, bolj zapleteno različico LL. Njegova različica ima štiri spremenljivke. Prva številka izhaja iz delitve celotnega prejetega denarja na vse denarne izgube. Ta številka se pomnoži z delitvijo likvidiranih sredstev na čiste izgube, tj. Izgube v primerjavi z vsemi realiziranimi dobički. To je tudi odstotek, ki ga lahko uporabimo za merjenje zdravja podjetja. Ta formula obravnava ne le terjatve, temveč tudi celotna sredstva in skupne prihodke od skupnih izgub.
Primerjava
Razlika med obema formulama je preprosta celovitost. Prva obravnava predvsem terjatve kot glavno sredstvo, medtem ko druga obravnava bilančno vsoto. Drugi, bolj zapleten ukrep je bolj statična slika, ki obravnava sredstva kot celoto, prva pa se nanaša na denar, ki bi ga v prihodnosti uresničili upniki.
