Zakonodaja o diskriminaciji navsezadnje prispeva k enakosti med različnimi posamezniki in zagotavlja zaščito pred diskriminacijo. Zakoni proti diskriminaciji posameznikom zagotavljajo enake možnosti za zaposlitev, pridobitev stanovanj in pridobitev kredita. Zvezni zakoni proti diskriminaciji posameznikom ne zagotavljajo pravice do določenih ugodnosti; vendar pa zakoni določajo standarde, v katerih se morajo podjetja in agencije držati pri odločanju, da posameznikom ponudijo privilegije, kot so zaposlitev ali pridobitev stanovanja.
Zvezni zakoni
Zvezni zakoni proti diskriminaciji zagotavljajo zakonsko zaščito posameznikom, ki se soočajo z različnimi oblikami diskriminacije. Zvezne agencije, vključno s komisijo za enake možnosti zaposlovanja, Oddelek za stanovanjske zadeve in razvoj mest ter Zvezna komisija za trgovino, izvajajo zvezne zakone proti diskriminaciji.
Diskriminacija pri zaposlovanju
Komisija za enake možnosti zaposlovanja v Združenih državah (EEOC) uveljavlja zvezne zakone o diskriminaciji pri zaposlovanju, kar delodajalcem prepoveduje diskriminacijo zaposlenih in prosilcev za zaposlitev. Države lahko sprejmejo zakone o diskriminaciji pri zaposlovanju, ki razširjajo minimalno zaščito, ki jo ponujajo zvezni zakoni o diskriminaciji pri zaposlovanju. Delodajalci ne smejo diskriminirati zaposlenih in prosilcev za delo na podlagi starosti, invalidnosti, narodnosti, rase, vere in spola. Zvezni zakoni o diskriminaciji pri zaposlovanju se imenujejo tudi zakoni o enakih možnostih zaposlitve in protidiskriminacijski zakoni.
Stanovanjska diskriminacija
Zakon o pravičnih stanovanjih iz leta 1968 prepoveduje diskriminacijo posameznikov pri transakcijah, povezanih s stanovanji, na podlagi narodnosti, spola, družinskega statusa in vere. Ameriško ministrstvo za stanovanjske zadeve in urbani razvoj (HUD), ki se imenuje tudi urad za pošteno stanovanjsko in enako možnost, upravlja in uveljavlja zvezne zakone, ki posameznikom omogočajo enake možnosti za pridobitev stanovanj. Urad pravičnega stanovanja in enake možnosti upravlja tudi programe pravične stanovanjske pomoči in obravnava različna vprašanja pravičnega bivanja.
Potrošniški krediti
Fair Credit Reporting Act (FCRA) je zvezni zakon, ki ga uveljavlja Zvezna komisija za trgovino (FTC), ki zagotavlja poštenost kreditnega poročanja, agencije za obveščanje potrošnikov pa morajo sprejeti poštene postopke v zvezi s potrošniškimi krediti. Agencije za poročanje o kreditih morajo potrošnikom zagotoviti natančno kopijo kreditnega poročila. Prav tako lahko upniki zahtevajo kopijo kreditnega poročila dolžnika, vendar upniki ne smejo uporabiti informacij za zavrnitev posojil posameznikom na podlagi spola, državljanstva, starosti, zakonskega stanu ali prejemu javne pomoči. Če se posamezniku zavrne dobropis, ima pravico vedeti, zakaj je bil zavrnjen. Zato, če podjetje zavrne odobritev kredita posamezniku, mora podjetje posamezniku posredovati informacije o razlogih za zavrnitev kredita.
