Računi v bilanci stanja podjetja vključujejo sredstva, obveznosti in kapital. Sredstva se lahko obravnavajo kot gospodarski viri, ki jih podjetje uporablja za ustvarjanje svojih prihodkov. Obveznosti so dolgovi, ki jih dolguje. Lastniški kapital je terjatev, ki jo imajo lastniki podjetja na svoja sredstva. "Obveznosti do dobaviteljev" in "Obračunani stroški" so obveznosti v bilanci stanja. Razlika med njimi je način, na katerega se priznavajo njihove obstojnosti na računih.
Računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov
Razen v nekaterih majhnih podjetjih se večina računovodskih izkazov izvaja na podlagi nastanka poslovnega dogodka. To pomeni, da se računovodja odloči priznati stroške in prihodke, kot se pojavijo, tako da takoj evidentirajo transakcije na računih. Podjetje lahko na primer naredi prodajo na kredit - samo s pričakovanjem gotovinskega plačila mesec dni kasneje -, vendar priznava prodajo takoj, ne pa ob prejemu plačila.
Priznanje
Priznavanje pomeni zapis transakcije. Pri obračunavanju na podlagi nastanka poslovnega dogodka bi se moralo pripoznati v trenutku, ko se transakcija zgodi, če izpolnjuje dva merila. Najprej mora biti transakcija popolna. Podjetje na primer ne more pripoznati prodaje, dokler ne prenese prodanega izdelka na stranko. Drugič, zadevni znesek mora biti zbran, kar pomeni, da mora biti druga stranka vredna zaupanja, ko gre za plačilo.
Obračunani stroški
Vnaprej vračunani odhodki se pripoznajo na koncu obračunskega obdobja s popravki. Prilagajanje vnosov se uporablja za prepoznavanje transakcij, ki so se zgodile, vendar za katere niso bili poslani računi. Na primer, obresti, ki se naložijo na dolžniški instrument, ki ga ima podjetje, bi se pripoznale kot vnaprej vračunani prihodki v prilagoditvenem vnosu, tudi če plačila ne bodo prejeta do mesecev pozneje. Vnaprej vraËunani stroπki so tisti, ki se na ta naËin akumulirajo, vkljuËno s takimi postavkami, kot so komunalne storitve in plaËe zaposlencem.
Obveznosti do dobaviteljev
V nasprotju z vnaprej vračunanimi odhodki so obveznosti do dobaviteljev dolgovi, za katere so bili prejeti računi. Podjetje, ki kupi - na kredit - blago, namenjeno za prodajo, bi pripoznalo obveznost iz te transakcije kot plačljivi račun.