Glasbena industrija je zelo konkurenčna. To zahteva, da neprestano izboljšujete svoje glasbene sposobnosti za višjo stopnjo umetnosti. Samo glasbena nadarjenost pa ni nujno dovolj. Biti glasbenik zahteva tudi sposobnost razmišljanja v poslovnem smislu - vedeti morate, kako lahko svojo glasbo spravite v javnost na stroškovno učinkovit način. To pomeni razvoj in izvajanje učinkovite strategije trženja.
Opredelitev
Strategija trženja glasbe je marketinški načrt, namenjen povečanju znanja in prodaje umetnikove glasbe. Običajno ima umetnik v svoji karieri veliko marketinških strategij, ker se glasbeni trendi razvijajo in ker umetniku ni treba istočasno promovirati vseh svojih dogodkov ali pesmi.
Strategije trženja glasbe in redne marketinške strategije
Običajno oseba ali podjetje gleda na to, kaj želi določena vrsta stranke, in nato ugotovi, kateri izdelki ali storitve ustrezajo potrebam teh strank. V zvezi s tem je tista, ki določi, kaj se bo prodajalo. Z glasbenim marketingom je ravno nasprotno - umetnik že ima pripravljen izdelek. Strategije trženja glasbe se morajo zato skladati z glasbo glasbenika z občinstvom. Dejstvo, da glasbenikom ni zagotovljeno veliko ujemanje občinstva, je eden od izzivov trženja glasbe.
Tehnike trženja glasbe
Strategije trženja glasbe vključujejo eno ali več tehnik trženja. Primeri vključujejo dajanje brezplačnih promocijskih singlov ali drugih pripomočkov, obveščanje občinstva o posebnih razlogih za nakup glasbenega izdelka (npr. Edino zgoščenko z določeno skladbo), dajanje oglasov, ki so povezani s spletno trgovino glasbenika na spletnih mestih za družabna omrežja in vzpostavljanje prodajnih tabel. na vsakem nastopu. Druge dobre tehnike so pošiljanje usklajenih glasil in pridobivanje e-poštnih naslovov na koncertih, tako da lahko člani občinstva dobijo posodobitve o izvajalcu. Niti dva glasbenika ne smeta uporabljati iste tehnike v svoji marketinški strategiji, ampak dobra marketinška strategija v glasbi vedno uporablja tehnike, ki jih pozna ujemajoča se publika.
Trženje in denar
V mnogih primerih so strategije trženja glasbe omejene s sredstvi izvajalca. Mnogi začetniki nimajo denarja, da bi močno promovirali svoje delo in se morajo zanašati na tehnike, ki so brezplačne ali poceni. Zato večina začetnih umetnikov sanja, da bi jih »odkrili« taborniki, ko je agencija dobila za sabo avtorja, ima glasbenik dostop do sredstev agencije za marketinške namene. Agencije so več kot pripravljene zagotoviti te vire in razviti strategijo trženja, ker se dobra strategija prevede v prihodek agencije. Ker pa se tehnologija povečuje, je za umetnike vse ceneje in lažje spodbujati svoje delo.
