S pomočjo sociologije, psihologije in demografije lahko tržniki začnejo razumeti, zakaj potrošniki oblikujejo stališča in sprejemajo odločitve za nakup. Raziskave potrošniškega vedenja obveščajo tržnike, oglaševalce in javne agencije, kako na izbiro izdelkov in storitev vplivajo osebnost, zaznavanje, vrednote in prepričanja. Za trženje se ti vplivi preučujejo v okviru demografije, ki vključuje etničnost, starost, zakonski stan, velikost družine, dohodek, izobraževanje in zaposlovanje.
Percepcija
Zaznavanje je način zbiranja in kategorizacije informacij. Na zaznavo vpliva količina izpostavljenosti dražljajem in individualna interpretacija. Na primer, potrošnik, ki enkrat sliši, da mlečne črede prispevajo k toplogrednim plinom, te trditve ne bi vzel resno. Če se isti potrošnik pogosto srečuje s temi informacijami in iz mnogih virov, se lahko odnos potrošnika do mlečnih izdelkov spremeni dovolj, da vpliva na to, kako pogosto potrošnik izbere jogurt kot hrano za zajtrk.
Osebnost
Osebnost je šibka komponenta vedenja potrošnikov. Osebnost pomeni vzorec vedenja, ki temelji na posameznikovem pogledu in notranjih lastnostih. Pri tej uporabi, obeti pomenijo vidike in lastnosti pomenijo običajen način odzivanja potrošnika na okolje. Primer napovedi je učinek recesijskega gospodarstva na zaupanje potrošnikov. Primeri lastnosti so introvertiranost ali ekstrovertiranost, ambicija ali samozadovoljstvo, agresivnost ali strah in kompulzivnost ali pragmatizem. Potrošnik, katerega odločitev za nakup je odvisna od ekstroverzije ali kompulzivnosti, se lahko v času gospodarske recesije odloči, da bo manj inovativen, ker je zaupanje nižje.
Vrednosti
Vrednote so potrošniški standardi o ravnanju, ki izhaja iz naučili kulture. »Končna vrednost« je dolgoročni cilj ali vzorec, ko potrošnik stremi k določenemu življenjskemu slogu, kot je zdrava prehrana in telesna vadba. „Instrumentalna“ vrednost je prilagodljiva in prenosljiva dejavnost, ki se izvaja vsak dan, na primer, ko se potrošnik odloči za nakup ekoloških ali neorganskih proizvodov.
Prepričanja
V študiji vedenja potrošnikov so »prepričanja« posebna prepričanja o izdelkih na trgu. Verjetnost potrošnikov je kombinacija znanja, čustev in dejanskih dejanj za nakup ali ne. Na primer, če ima potrošnik negativen ali predsoden sklop prepričanj o Jugoslaviji, se mora trženje avtomobila, proizvedenega v Jugoslaviji, osredotočiti na spreminjanje teh prepričanj.
Odnos
Odnos potrošnikov je kombinacija dojemanja, vrednot in prepričanj. Potrošnik mora najprej zaznati produkt in nato osredotočiti vrednote in prepričanja na izdelek in se odločiti za nakup ali ne. Prepričanja so bolj ranljiva za trženje kot vrednote, saj so prepričanja predmet znanja in čustev. Pozitivna dejstva lahko na primer prispevajo k poznavanju potrošnikov o avtomobilski proizvodnji v Jugoslaviji. Tržnik se lahko odloči, kakšno demografsko skupino si bo najbolje privoščil za jugoslovanskega avtomobila in nato ustvaril pozitivno čustvo, tako da bo avtomobil povezal z glasbo, do katere se ta demografska skupina počuti pozitivno.
