Diverzifikacija je oblika korporativne strategije, namenjene izboljšanju priložnosti za rast in donosnost. Podjetja lahko diverzificirajo svoje poslovanje tako, da obstoječim strankam ponujajo nove izdelke ali vstopajo na nove trge z obstoječimi izdelki ali novimi izdelki. Uspešna strategija diverzifikacije lahko pomaga podjetju povečati prodajo in prihodke ter povečati tržni delež.
Finančni vidiki
Uvajanje novih izdelkov ali spreminjanje obstoječih izdelkov lahko zagotovi nove prihodke in poveča skupni promet in dobiček. Diverzifikacija palete izdelkov lahko podjetju omogoči tudi višje marže v primerjavi z obstoječimi izdelki. Vstop na nove trge, kjer je malo konkurence, lahko podjetju omogoči, da določi cene, ki pridobijo tržni delež brez žrtvovanja profitnih marž. Vendar pa diverzifikacija povzroča tudi stroške razvoja, prodaje in trženja. Če ti stroški presežejo potencialne prihodke in dobiček, je lahko diverzifikacija pomanjkljivost. Diverzifikacija lahko tudi preusmeri naložbene in operativne sklade iz obstoječih dejavnosti, kar omejuje potencialno rast na teh področjih.
Omejitve virov
Diverzifikacija zahteva tudi dodatne upravne in operativne vire. Uspešna diverzifikacija lahko bolje izkoristi obstoječa sredstva podjetja. Na primer, podjetje, ki vstopa na nove trge z obstoječimi proizvodi, bolj produktivno uporablja svoje prodajne, tržne in proizvodne vire. Vendar pa lahko diverzifikacija na nove trge z novimi izdelki ali razvojem novih izdelkov za obstoječe trge zahteva znanje, ki ga podjetje nima, ali pa lahko razširi obstoječe vire. Podjetja, ki poskušajo prodati na nove trge s pomočjo obstoječe prodajne ekipe, lahko ugotovijo, da predstavniki ne morejo zagotavljati dosledne ravni storitev v bazi strank, kar vodi do morebitnega nezadovoljstva in izgube strank.
Percepcije deležnikov
Podjetja so pod nadzorom številnih različnih interesnih skupin, vključno s strankami, dobavitelji, zaposlenimi, vlagatelji in analitiki. Strategija diverzifikacije lahko ustvari pozitivne predstave tako, da pokaže, da je podjetje inovativno in ambiciozno. Uspešna diverzifikacija lahko pomaga privabiti nove vlagatelje, obdržati zaposlene in zgraditi trdne odnose z analitiki v industriji. Na negativni strani lahko diverzifikacija obstoječih kupcev vzbudi pomisleke, da je podjetje manj zainteresirano za njihovo poslovanje, in ti kupci lahko iščejo alternativne dobavitelje. Neuspešna strategija diverzifikacije lahko negativno vpliva na ugled podjetja in škoduje odnosom z vlagatelji in analitiki ter ublaži moralo zaposlenih.
Vpliv na tveganje
Izbira različnih strategij za diverzifikacijo lahko poveča ali zmanjša tveganje podjetja. Vstop na nov trg lahko na primer zmanjša tveganje izgube prihodkov zaradi upada obstoječih sektorjev. Če pa nova tržna strategija ne uspe, lahko to poveča tveganje zmanjšanja dobička, ker bo imela družba dodatne stroške brez dodatnega dobička. Strategija diverzifikacije, ki omogoča podjetju, da deluje na več različnih trgih, zmanjšuje tveganje za celoten neuspeh. Vendar pa upravljanje in potrebe po virih za delovanje na več trgih lahko pomenijo, da se podjetja ne osredotočajo na svoje najbolj donosne sektorje.
