Poslovni odhodki se lahko razdelijo na izdatke za prihodke ali na kapitalske izdatke. Odhodki od prodaje se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot odhodki, medtem ko se kapitalski odhodki evidentirajo v bilanci stanja kot sredstva, tako da se lahko njihove vrednosti amortizirajo ali odvisno od narave sredstva. Kapitalski izdatki se kapitalizirajo, kar pomeni, da so v bilanci stanja prikazani kot sredstvo, ker njihovi dogodki ustvarjajo koristi za podjetje v več obdobjih.
Mednarodni standardi računovodskega poročanja
Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) so računovodska pravila, standardi in smernice, ki jih je objavil Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB). MSRP so bili vzpostavljeni leta 2001 in so vključevali starejše mednarodne računovodske standarde (MRS). Mednarodni računovodski standardi, pomembni za kapitalizacijo kapitalskih odhodkov, vključujejo MRS 18 in MRS 38, ki se nanašata na pripoznanje prihodkov in neopredmetena sredstva.
Stroški kapitala in prihodkov
Izdatki za prihodke se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot odhodki, ker njihov nastanek prinaša koristi v enem samem obdobju, zato se njihov obstoj evidentira samo v enem samem obdobju. Nasprotno pa kapitalski izdatki prinašajo koristi v več obdobjih in to mora biti zastopano v računovodskih izkazih. Kapitalizacija kapitalskih izdatkov je najpreprostejši način za reševanje tega problema.
Kapitalizacija
Kapitalizacija se izvede tako, da se vrednosti kapitaliziranih kapitalskih izdatkov lahko amortizirajo bodisi v več obdobjih, v katerih se porabi njihova uporabnost. Amortizacija je večinoma enak postopek, le da se njihovi cilji razlikujejo po opredmetenih in neopredmetenih. V obeh primerih ima usredstvena sredstva deleže svoje vrednosti, ki se odštejejo v vsakem obdobju njene stalne uporabnosti kot strošek amortizacije, ki pomeni, da se njegova vrednost porabi za ustvarjanje koristi za podjetje.
Osnovna in neopredmetena sredstva
Kapitalizacija ima lahko dve obliki. Kapitalski odhodki imajo dodano vrednost k že obstoječemu osnovnemu sredstvu, ker so bili odhodki namenjeni povečanju uporabnosti osnovnega sredstva; Primeri tega so nadgradnje vozil in izboljšave zgradb. Ali pa so kapitalski izdatki prikazani kot novo neopredmeteno sredstvo, ker noben predhodno obstoječe sredstvo ni bilo povečano za izdatke; primeri vključujejo patente ter stroške raziskav in razvoja.