Likvidnostni učinek v gospodarstvu se na splošno nanaša na to, kako povečanje ali zmanjšanje razpoložljivosti denarja vpliva na obrestne mere in potrošniško porabo, pa tudi na naložbe in stabilnost cen. Federal Reserve, glavni organ, ki nadzoruje razpoložljivost denarja v Združenih državah, uporablja mehanizme, kot so spremembe v znesku denarja, ki ga banke hranijo v rezervi, ter prodajo ali nakup vrednostnih papirjev zakladnice, da ustvarijo likvidnostni učinek.
Obrestne mere
Obrestne mere, v bistvu stroški zadolževanja denarja, naraščajo in padajo na podlagi celotnega zneska razpoložljivega denarja v finančnem sistemu v danem trenutku. Če se obrestne mere zaradi omejenega denarja v sistemu dvignejo preveč, lahko na primer povzroči upočasnitev gospodarske rasti. Če so obrestne mere zaradi razpoložljivosti denarja predaleč, tvegajo nezdravo raven inflacije. Za ublažitev teh dveh možnosti lahko Fed kupi vrednostne papirje, da bi v sistem dodal razpoložljivi denar ali jih prodal, da bi odstranil denar iz sistema s ciljem ohranjanja zmernih obrestnih mer.
Potrošnja potrošnikov
Naraščajoče obrestne mere, zaradi katerih je financiranje nakupov dražje, povzročajo, da so nakupi potrošnikov izenačeni ali upadli. To lahko pomaga preprečiti nastanek mehurčkov - hitrega naraščanja nepremičnin ali cen delnic, ki jim bo sledil ogromen propad - v določenem gospodarskem sektorju, kot je stanovanjsko. Nasprotno pa večja likvidnost in nižje obrestne mere olajšujejo financiranje nakupov. Ta likvidnostni učinek lahko pripomore k spodbujanju potrošnje potrošnikov in ustvarjanju rasti v gospodarstvu, v katerem je recesija. Po padcu leta 2008 je Fed znižal obrestne mere, da bi ustvaril potrošniško in poslovno porabo, čeprav so bili rezultati mešani.
Naložbe
Podobno kot pri potrošniški porabi se poslovne naložbe pogosto povečujejo ali zmanjšujejo na podlagi obrestnih mer. Načeloma nizke obrestne mere spodbujajo podjetja k naložbam v infrastrukturo in zaposlovanju dodatnih delavcev, ker je financiranje cenejše. Poleg tega naj bi takšna širitev sovpadala s povečanim povpraševanjem potrošnikov, ki so ga spodbudile enake nižje obrestne mere. Ker se obrestne mere dvigujejo, podjetja vlagajo bolj previdno, ker lahko zvišanje obrestnih mer kaže na bližajočo se upočasnitev potrošnje. Naraščajoče obrestne mere služijo tudi kot preverjanje proti netrajnostni rasti v podjetjih in industriji.
Stabilnost cen
Stabilnost cen je zastavljeni cilj Zveznih rezerv. V tem kontekstu se stabilnost cen nanaša na cene proizvodov in storitev, ki se sčasoma povečujejo. Cilj je, da se te cene dvignejo v skladu s hitrostjo gospodarske rasti. Če cene rastejo hitreje kot hitrost gospodarske rasti, to omejuje zmožnost potrošnikov, da kupujejo nekatere izdelke, in gospodarska rast se upočasnjuje. Če cene rastejo počasneje od stopnje rasti, ustvarja prekomerno porabo, ki je dolgoročno ni mogoče ohraniti.
