Če vaš delodajalec kot pokojnino nudi zdravstveno zavarovanje skupine, se morate seznaniti z osnovnimi in najpogostejšimi dejavniki, ki določajo vašo upravičenost do sodelovanja v načrtu. Vsak delavec ne izpolnjuje pogojev za vpis v zdravstveni načrt. Predpisi, ki določajo upravičenega delavca, se lahko od države do države nekoliko razlikujejo, vendar ima večina državnih zavarovalnih oddelkov podobno zakonodajo.
Minimalni delovni čas
V skupini zdravstvenega zavarovanja lahko sodelujejo samo tisti zaposleni, ki delajo v povprečju vsaj minimalno število ur na teden. Opredelitev delavcev za polni delovni čas in delavce s krajšim delovnim časom, ki jih uporablja oddelek za kadrovske zadeve vašega delodajalca, ne vpliva na vašo upravičenost za vpis v zdravstveni načrt. Večina držav opredeli upravičenega zaposlenega kot vsakogar, ki dela v povprečju vsaj 20 ur do 30 ur na teden. Vsakemu, ki za podjetje opravi vsaj toliko ur, mora biti dovoljeno, da se vpiše v skupinsko zdravstveno zavarovanje.
Aktivno zaposlen
V načrtih zdravstvenega zavarovanja so upravičeni le aktivno zaposleni posamezniki. Ta uredba se običajno nanaša le na lastnike in uradnike družbe. Preprosto biti lastnik ali častnik vas ne uvršča v načrt. Tihi partnerji korporacije ne morejo sodelovati v medicinski politiki podjetja. Zaposleni morajo aktivno delati na in za poslovanje, da bi bili upravičeni do zdravstvenega zavarovanja.
Čakalna obdobja
Delodajalci lahko omejijo dostop do skupinskega zdravstvenega zavarovanja za vnaprej določeno obdobje za vse na novo zaposlene. To čakalno obdobje je treba izbrati v času, ko je načrt zdravstvenega zavarovanja nameščen in velja za vse na novo zaposlene delavce brez izjeme. Tudi če novo zaposleni sodelavec izpolnjuje druga merila primernosti, ki jih določi državni oddelek za zavarovanje, se ne more vpisati, dokler čakalna doba ne mine. Delodajalci lahko izberejo katero koli od več čakalnih dob, ki segajo od 30 dni do 180 dni, pri čemer je najpogostejše obdobje 90 dni.
Neodvisni izvajalci
Številne države delodajalcem omogočajo, da samostojnim izvajalcem ponujajo ugodnosti za zdravstveno zavarovanje skupine, če izpolnjujejo enaka merila primernosti kot navadni delavci W2. Delodajalci, ki se odločijo, da bodo svoje skupine zdravstvenega zavarovanja na voljo neodvisnim izvajalcem, morajo brez omejitev ponuditi kritje vsem izvajalcem. Še vedno veljajo tudi drugi predpisi, vključno z minimalno udeležbo in odstotki skupnih prispevkov.