Vodenje je ključna sestavina učinkovitega upravljanja. Vse oblike vodenja so pomembne za organizacijo, od najvišjega vodstva do vodstva prve linije. Ali imate majhno organizacijo ali veliko organizacijo, je učinkovito vodenje bistveno. Ko so voditelji učinkoviti, so zaposleni predani, motivirani in uspešni.
Narava vodenja
V skladu s "Sodobnim upravljanjem" Garetha R. Jonesa in Jennifer M. George, je vodenje definirano kot "proces, s katerim posameznik vpliva na druge ljudi in navdihuje, motivira in usmerja svoje dejavnosti, da bi pomagale doseči skupinske ali organizacijske cilje."
Voditelji imajo moč in posledično lahko vplivajo na ljudi. Obstaja pet vrst moči: legitimna moč, moč nagrajevanja, prisilna moč, strokovna moč in referenčna moč. Zakonita moč je "avtoriteta, ki jo ima upravitelj na podlagi svojega položaja v hierarhiji organizacije". Moč nagrajevanja je opisana kot "sposobnost jasli, da daje ali zadrži oprijemljive in nematerialne nagrade." Prisilna moč je "sposobnost upravitelja, da kaznuje druge." Strokovna moč je "moč, ki temelji na posebnem znanju, veščinah in strokovnem znanju, ki ga ima vodja," in referenčna moč je "moč, ki izhaja iz spoštovanja, občudovanja in lojalnosti podrejenih in sodelavcev."
Lastnost in vedenje Modeli vodenja
Značilnosti in lastnosti prispevajo k učinkovitemu vodenju. Model vodenja se osredotoča na prepoznavanje določenih značilnosti, ki povzročajo učinkovito vodenje. Lastnosti same po sebi niso dovolj za ustvarjanje dobrega vodje. Nekateri učinkoviti voditelji nimajo teh lastnosti in nekateri neučinkoviti voditelji imajo te lastnosti. Primeri lastnosti, ki se nanašajo na učinkovito vodenje, so inteligenca, znanje, strokovnost, prevlada, samozavest, visoka energija, strpnost do stresa, integriteta, poštenost in zrelost.
V modelu obnašanja lahko najdemo dve osnovni vedenji: vodenje in razmislek. Upoštevati je treba vedenje, ki kaže, da vodja spoštuje, skrbi in zaupa svojim podrejenim. Po mnenju Jonesa in Georgea je začetna struktura »vedenje, ki ga upravljavci opravijo, da zagotovijo, da se delo opravi, podrejeni opravljajo svoje delo sprejemljivo, organizacija pa je učinkovita in uspešna.«
Modeli vodenja
Modeli za ukrepanje ob nepredvidljivih dogodkih upoštevajo situacijo, v kateri nastopi vodenje. Modeli za nepredvidene dogodke so kombinacija vodstvenih lastnosti in vedenja ter posebnega položaja.
Primeri modelov za nepredvidene razmere so Fiedlerjev model za nepredvidene dogodke in Houseova teorija poti. Fiedlerjev model za nepredvidene dogodke je edinstven, saj pomaga razložiti, zakaj je vodja učinkovit v eni situaciji in ne v drugi. Houseova teorija poti je definirana kot "model vodenja, ki predlaga, da vodje motivirajo podrejene, tako da opredelijo svoje želene rezultate, jih nagradijo za visoko uspešnost in doseganje delovnih ciljev s temi želenimi rezultati in pojasnijo, katere poti vodijo do doseganje delovnih ciljev."
Transformacijsko vodenje
Transformacijski voditelji so tisti, ki preoblikujejo organizacijo in oživljajo in obnavljajo dejavnosti. Ti voditelji so sposobni komunicirati s podrejenimi, da se zavedajo pomembnosti svojih delovnih mest in uspešnosti v odnosu do celotne organizacije. Poleg tega podrejenim pomagajo, da se zavedajo lastnih potreb za osebno rast.
Čustvena inteligenca in vodenje
Čustvena inteligenca se lahko uporabi za učinkovitost vodenja, kot je spodbujanje in podpiranje ustvarjalnosti med zaposlenimi. Jones in George opisujeta čustveno inteligenco kot "razpoloženje in čustva, ki jih voditelji doživljajo na delovnem mestu, in njihova sposobnost, da učinkovito upravljajo te občutke."
