Blaginja farmacevtske industrije je v veliki meri odvisna od gospodarstva. Glavni dejavnik, ki vpliva na industrijo, je zaposlitev, saj večina Američanov prejema zdravstveno zavarovanje prek svojih delodajalcev. Vendar pa na gospodarstvo vplivajo tudi drugi gospodarski dejavniki, kot so število nezavarovanih ali premalo zavarovanih oseb in nedavni vladni načrti za spodbujanje.
Brezposelnost
Najpomembnejše za vsako industrijo je število ljudi, ki so brezposelni. V prvem desetletju 20. stoletja je to postalo pomembno politično vprašanje v Združenih državah. Brezposelnost prizadene farmacevtsko industrijo na dva glavna načina. Prvič, ljudje, ki nimajo delovnih mest, običajno nimajo sredstev za nakup potrebnih zdravil. Drugič, veliko ljudi se zanaša na delovna mesta za zagotavljanje zdravstvenega zavarovanja. Tudi ko so zaposleni, mnogi novi zaposleni ne prejemajo nadomestil, dokler niso zaposleni v določenem časovnem obdobju.
Nezavarovani in nezavarovani ljudje
Morda nobena zadeva ni bolj povezana s farmacevtsko industrijo kot število oseb, ki niso zavarovane in so premalo zavarovane. Brez zavarovanja ali nezadostne pokritosti mnogi ljudje ne morejo privoščiti zdravil na recept ali se odreči preventivni medicini in počakati, da postane problem dovolj resen, da zahteva intenzivnejše in dražje zdravljenje. Tistim, ki nimajo ustreznega zavarovanja, ostanejo računi, ki jih ne morejo plačati, izvajalci zdravstvenih storitev pa ne prejemajo nadomestil. To ustvari povratni učinek tistih, ki si lahko privoščijo zdravstveno pokritje, ki se mu zaračuna več, da bi nadomestili tiste, ki ne morejo. HealthLeaders Media ocenjuje, da je 52 milijonov Američanov nezavarovanih od leta 2010. Poleg tega CNN Money ocenjuje, da ima konec leta 2009 še 25 milijonov Američanov zavarovanje, ki ne zagotavlja ustreznega pokritja.
Paketi vladnih spodbud
Zaradi gospodarske recesije, visoke stopnje brezposelnosti in naraščajočega števila nezavarovanih ljudi mnogi zahtevajo, da vlada posreduje. Prejšnja in sedanja predsedniška uprava sta uvedla svežnje za spodbude, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Načrt predsednika Obame za leto 2010 je namenil 59 milijard dolarjev za zdravstveno varstvo, 81 milijard dolarjev za revne in brezposelne ter še 53 milijard za izobraževanje in usposabljanje. Čeprav spodbujevalna sredstva kratkoročno pomagajo farmacevtski industriji, se ekonomisti ne strinjajo o dolgoročnih učinkih na inflacijo ali na precedens vlade.
