Načrtovanje človeških virov je pomemben del vzdrževanja dobrega kadrovskega oddelka (HR). Ta vrsta načrta se razvija po fazah in preučuje vlogo zaposlenih v podjetju, analizira obstoječe pakete ugodnosti in pripravlja nove zaposlene za prihodnja delovna mesta. Vendar pa ima ta vrsta načrtovanja svoje prednosti in slabosti, zlasti pri obstoječih zaposlenih, saj načrt v bistvu ocenjuje posamezne delavce in jih primerja z novimi talenti.
Vrednotenje obstoječih zaposlenih
Ena od stopenj oblikovanja kadrovskega načrta je ocenjevanje sedanjih zaposlenih. Ta stopnja je za družbo vrsta moči, saj se identificirajo problematični zaposleni in prepoznajo pridni zaposleni. Vedeti, kateri zaposleni se borijo, lahko pomaga HR načrtovati naprej, tako da se spretnosti in zmožnosti zaposlenih dobro izkoristijo drugje.
Pridobivanje novih zaposlenih
Ena od stopenj načrtovanja za HR vključuje zaposlovanje več zaposlenih ali predstavnikov. Ta faza se lahko izkaže za slabost, saj je preprosto zaposlovanje kvalificiranih posameznikov včasih zastrašujoča naloga. Na primer, pridobivanje peščice usposobljenih posameznikov pred določenim rokom se lahko izkaže za nemogoče, če so prosilci manj usposobljeni. To pomanjkanje usposobljenih posameznikov lahko upočasni druge oddelčne načrte.
Notranje možnosti
Druga prednost stopenj načrtovanja kadrov je, da se sedanji zaposleni pogosto obravnavajo pred novim delavcem, ko se pojavijo notranje priložnosti. To podjetju prihrani čas in denar, saj poraba za iskanje novih zaposlenih postane nepotrebna. To je tudi pozitivna faza za obstoječe zaposlene, saj se za napredovanje upoštevajo usposobljeni in delavniki.
Proračuni in paketi ugodnosti
Ena od stopenj kadrovskega načrtovanja vključuje obravnavo razpoložljivega proračuna za službo in plače zaposlenih. Ta stopnja pa lahko postane slabost napredovanja, če je proračun omejen. Omejen proračun lahko vpliva na najemanje novih zaposlenih, na voljo so obstoječi zaposleni ali paketi zdravja ter sredstva, ki jih HR ponuja. Eden od ciljev načrtovanja je zagotoviti, da je proračun izkoriščen do svojega potenciala, vendar to ni vedno mogoče glede na posledice celotnega razpoložljivega proračuna podjetja.