Katera so osnovna načela skupinske dinamike?

Kazalo:

Anonim

Bruce W. Tuckman je bil eden prvih psihologov, ki je študiral in definiral skupinsko dinamiko. Leta 1965 je spoznal in opredelil faze razvoja skupin, kar pomeni, da morajo skupine doživeti vseh pet stopenj razvoja, da dosežejo največjo učinkovitost. Te faze vam lahko pomagajo razumeti druga osnovna načela, ki pridejo v poštev s skupinsko dinamiko.

Faze razvoja skupine

Tuckman je najprej opisal štiri različne faze, kasneje pa dodal še peto. Skupine gredo skozi te faze podzavestno, vendar lahko razumevanje faz pomaga skupinam doseči zadnjo stopnjo učinkovito. Pet stopenj je oblikovanje, napad, normiranje, izvajanje in prekinitev. Čeprav skupine potekajo skozi te faze v navedenem vrstnem redu, je lahko skupina pozneje in se vrne na prejšnjo stopnjo, preden nadaljuje naprej. Na primer, skupina lahko deluje učinkovito v fazi izvajanja, vendar bi lahko prihod novega člana prisilil skupino nazaj v fazo vdora.

Komunikacija

Komunikacijsko omrežje je še ena značilnost skupinske dinamike. Neformalna skupina uporablja komunikacijske procese, ki so enostavnejši od tistih v formalni organizaciji. V neformalni skupini oseba, ki ima največjo količino pomembnih informacij, pogosto postane vodja. Poznavanje te skupinske dinamike omogoča nadzornikom, da strateško postavljenemu vodilnemu posamezniku zagotovijo informacije, ki jih skupina potrebuje. Če skupini in njenim članom posredujemo ustrezne informacije, spodbujamo skladne odnose med nadzornikom in neformalno skupino.

Dinamično rotacijsko vodenje

V neformalni skupinski dinamiki je rotacijsko vodenje posebna lastnost, ki je manj pogosta v formalnih organizacijah. Neformalni vodja se običajno pojavi, ko član ekipe pokaže vodstvene lastnosti, ki jih drugi vidijo kot kritične za določeno situacijo. Za razliko od uradno imenovanega vodje skupine, lahko neformalni vodja usmerja skupino le pri dokončanju ciljev projekta. Neformalni vodja nima nobene formalne moči in skupina lahko takšno osebo nadomesti, če se pojavi potreba. Ta dinamični fenomen skupine se pogosto dogaja podzavestno in se nenehno razvija v času trajanja skupine.

Norme skupine

Druga značilnost skupinske dinamike je prisotnost skupinskih norm in vrednot. Določene norme, vzpostavljene v normativni fazi, pomagajo skupini pri pojasnjevanju razmišljanja in določanju, kateri vzorci vedenja so sprejemljivi. Norme tudi ohranjajo delovanje skupine kot sistema in merijo uspešnost članov skupine.