Upravljanje ni preprosta naloga; zahteva spretnosti, ki jih je treba naučiti ter znanje in strokovno znanje, pridobljeno s praktičnimi izkušnjami. Vodstvene veščine predstavljajo znanje, ki je potrebno za opravljanje določenih nalog, povezanih z delom, znanje, ki ga je običajno treba pridobiti z izpolnitvijo praktičnih nalog. V vsaki službi obstaja krivulja učenja, v kateri se oseba nauči veščin in pridobi znanje za učinkovito opravljanje dela. Spretnosti ne smemo zamenjevati s talenti, ki so lastne sposobnosti.
Spretnosti upravljanja z ljudmi
Sposobnost dela z ljudmi ter motiviranje in vodenje posameznikov ali skupine v organizaciji je bistvena spretnost upravljanja. Sposobnost rednega interakcije s podrejenimi, vrstniki in nadrejenimi je del dela, ki zahteva veščine vodenja ljudi, kar vključuje učinkovito komunikacijo, motiviranje zaposlenih, ustvarjanje ugodnega delovnega okolja, zagotavljanje varnega delovnega mesta in spodbujanje sodelovanja..
Konceptualne spretnosti
Vodje morajo imeti tudi konceptualne spretnosti, sposobnost razumevanja različnih stopenj kompleksnosti v določenih situacijah in zmanjšati stopnjo kompleksnosti tako, da hitro in učinkovito ukrepajo. Primer bi lahko bil prepoznavanje in razumevanje konkurenčnih sprememb v strategiji trženja in strategija nasprotovanja, ki jo je treba oblikovati in izvajati. Drugi vidiki konceptualnih veščin vključujejo vizualizacijo odnosa organizacije do industrije, skupnosti in politične in gospodarske scene. Vključuje tudi razmišljanje v smislu relativnega poudarka in prednostnih nalog nasprotujočih si ciljev.
Tehnična znanja
Tehnična znanja zajemajo strokovno znanje na določenem področju, npr. Finance, človeški viri, odnosi z javnostmi, računovodstvo in trženje. Za opravljanje določenih nalog, ki spadajo na področje dela, so potrebna tehnična znanja. Primeri vključujejo analizo tržnih statistik, pisanje in izvajanje računalniških programov, izpolnjevanje računovodskih izkazov, oblikovanje modelov za avtomobile, pisanje pravnih dokumentov in načrtovanje tržnih strategij. Vodje, katerih tehnične spretnosti niso v skladu s tistimi, ki jih nadzorujejo, se pogosto ne spoštujejo.
Spretnosti odločanja
Dobro vodstvo izhaja iz sposobnosti posameznika, da sprejema dobre odločitve. Kot vodja je treba upoštevati različne dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev. Del procesa odločanja je sposobnost odločnega odločanja. Vključuje tudi visoko raven spretnosti pri poznavanju, kdaj je potrebna prilagodljivost za prilagoditev spremembam in hitre prilagoditve glede na situacijo. Vodja, ki pokaže visoko raven inteligentnega odločanja, bo ustvaril zaupanje v njegovo vodstvo.
