Stopnja vpliva vlagatelja na družbo, v katero vlaga, je primarna determinanta metode, ki se uporablja za obračunavanje naložb v navadne delnice. Znesek vpliva se nanaša na stopnjo nadzora, ki ga izvaja družba, ki kupi zalogo nad poslovnimi odločitvami družbe, ki izda zalogo.
Metoda stroškov v primerjavi z delniško metodo
Investitorjeva stopnja vpliva na podjetje, v katero vlaga, določa, kako vlagatelj poroča o kapitalski naložbi v računovodskih izkazih. Ena smernica, ki se uporablja za določanje vpliva, je odstotek delnic z glasovalno pravico v podjetju, v katerega vlaga. Drugi znaki vpliva so zastopanje v upravnem odboru, sodelovanje pri procesih oblikovanja politik, materialne transakcije med podjetji, izmenjava vodstvenega osebja ali tehnična odvisnost.
Stroškovna metoda
V skladu s "Priročnikom za davke na obnovljive vire energije" se šteje, da je pridobitev manj kot 20 odstotkov delnice podjetja, v katero vlaga, premajhna naložba, ki vlagatelju omogoča pomemben vpliv na družbo, v katero vlaga. Posledično je ta naložba obračunana z uporabo stroškovne metode. V tem primeru se stroški pridobitve knjižijo v breme računa sredstev "Naložbe v lastniške vrednostne papirje". Prejete dividende bremenijo denarni račun in knjižijo v dobro računa Dividende. Zato ta dohodek ne vpliva na knjigovodsko bilanco naložbe. Pri prodaji kapitalske naložbe se dobiček ali izguba pripozna v višini razlike med nabavno vrednostjo in prodajno ceno.
Metoda lastniškega kapitala
"Priročnik o davčnih olajšavah za obnovljive vire energije" navaja, da se pridobitev med 20 in 50 odstotki delnic podjetja, v katerega vlaga, šteje za dovolj veliko, da nekontroliranemu vlagatelju omogoči pomemben vpliv na družbo, v katero vlaga. Takšna nekontrolna obrestna mera pomeni, da investitor nima niti položajev v upravnem odboru niti ključnih položajev v družbi, v katero naloži. Vlagatelj obračuna takšno naložbo z uporabo kapitalske metode. V tem primeru se vrednost delnice periodično prilagodi tako, da se upoštevajo tako dividende kot dobički ali izgube podjetja, v katero naložbi. Na ta način se stroški nabave bremenijo za račun sredstev, "Naložbe v lastniške vrednostne papirje". Po drugi strani pa se dividende knjižijo v dobro računa kapitalskih naložb, ker se dividende obravnavajo kot delni donos začetne naložbe. Posledično dohodki iz dividend vplivajo na knjigovodsko bilanco naložbe. Po drugi strani pa se delež investitorja v čistem dobičku podjetja, v katero naložbi, bremeni prihodek iz naložbenega računa.
Razlike med stroškovno in kapitalsko metodo
Za razliko od kapitalske metode se za naložbe uporablja metoda nabavne vrednosti, če vlagatelj nima sposobnosti izvajanja nadzora nad poslovanjem podjetja, v katero naložbi. Po kapitalski metodi se začetna naložba evidentira po nabavni vrednosti, ta naložba pa se občasno poveča ali zmanjša, da se upoštevajo dividende in dobički ali izgube podjetja, v katero naložbi. V nasprotju s tem metoda nabavne vrednosti predstavlja začetno naložbo kot bremenitev naložbenega računa in dividende kot kredit na računu prihodkov. Za razliko od kapitalske metode izplačila denarnih sredstev po nabavni metodi ne vplivajo na knjigovodsko bilanco naložbe.
