Kaj naredi ljudi, kaj počnejo? Kaj jih motivira za spremembe? Motivacijske teorije poskušajo pojasniti, zakaj ljudje sprejemajo odločitve, ki jih sprejemajo, hkrati pa pojasnjujejo, kako lahko motivirajo sebe in druge, da izboljšajo svoje vedenje. Vsaka teorija je edinstvena. Medtem ko je veliko motivacijskih teorij, vsaka ima svoje prednosti in slabosti ter svoje podpornike in obrekovalce, jih je več pogosto imenovanih, ko pride tema motivacijskih teorij.
Herzbergova teorija dveh faktorjev
Teorija Fredricka Herzberga kaže, da obnašata dva dejavnika, ki spodbujata vedenje: tista, ki povečujejo splošno zadovoljstvo posameznika, in higienske dejavnike, ki ne zagotavljajo zadovoljstva, vendar ustvarjajo hudo nezadovoljstvo, če jih ni. Ta teorija razlikuje med vedenjskimi potrebami, opisuje razloge, zakaj zaposleni potrebujejo določene stvari, in omogoči vodji boljšo usmeritev njihove motivacije.
Pomanjkljivost te teorije je, da se dejavniki, ki motivirajo, lahko spremenijo v življenju posameznika. Mladi zaposleni na primer vidi varnost zaposlitve kot higienski dejavnik, medtem ko starejši zaposleni, ki se bolj zanaša na svoje delo, vidi kot motivatorja.
Maslowova hierarhija potreb
Abraham Maslowova hierarhija kaže, da ima vsak posameznik raven potreb, ki zahteva nižje, bolj temeljne potrebe pred višjimi potrebami. Prednost te teorije je, da motivira posameznike, da se premaknejo od temeljnih potreb k višjim potrebam, kar zagotavlja jasen zemljevid za osebno rast. Nasprotno pa ne pojasni, zakaj nekateri posamezniki raje ignorirajo manjše potrebe pri iskanju višjih, kot na primer, ko se posamezniki odločijo, da se bodo odrekli plačilu računov, da bi lahko vzeli počitnice.
Teorija spodbud
Teorija spodbude vidi vzpostavitev sistema nagrajevanja kot pozitivno, ki krepi motivacijo za spodbujanje boljšega vedenja. Ta teorija se osredotoča na pozitivne rezultate delovanja ljudi, ustvarja okolje, ki je optimistično in osredotočeno na uspeh.
Na žalost je teorija spodbud tako močno odvisna od nagrad, da zahteva dosledno zagotavljanje spodbud. Poleg tega morajo vsi, ki so vključeni v sistem, spodbujati spodbude. Na primer, če uporabljate teorijo spodbud v vašem podjetju in izberete spodbude, ki so privlačne le za nekaj zaposlenih, druge nimajo razloga za izboljšanje svojega vedenja.
Teorija samoodločanja
Teorija samoodločanja se osredotoča na notranjo motivacijo posameznikov, ki si želijo osebne rasti in so neodvisno usmerjeni k doseganju samo-določenih ciljev. Korist te teorije je, da jo individualno vodijo osebne želje tistih, ki iščejo osebno izboljšanje. Na žalost teorija ne nudi nobene notranje spodbude ljudem, da bi postali osebno motivirani.
