Evropska unija (EU) je januarja 2008 izvajala sporazume o gospodarskem partnerstvu. Sporazumi si prizadevajo za postopno odpravo tarif in drugih trgovinskih ovir med EU ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami. Zagovorniki sporazumov o gospodarskem partnerstvu trdijo, da bodo pakti pomagali spodbujati gospodarsko rast v državah AKP in povečati konkurenčnost afriških držav, pa tudi karibskih in pacifiških otoških držav.
Gospodarska diverzifikacija
Sporazumi o gospodarskem partnerstvu predstavljajo liberalizirano trgovino med EU in državami AKP, ki državam AKP omogoča izvoz več blaga na evropske potrošniške trge in odpiranje držav AKP za več uvoženega blaga iz EU. Predlagatelji sporazumov, kot je generalni direktorat Evropske komisije za trgovino, trdijo, da bo povečanje uvoza zagotovilo cenejše surovine iz Evrope in spodbudilo gospodarsko diverzifikacijo v državah AKP. Številne države AKP so preveč odvisne od omejenega števila proizvodov in nimajo raznovrstnih gospodarstev.
Povečana konkurenca
Razstavljanje trgovinskih ovir odpira prej zaščitene domače industrije za konkurenco tujih proizvajalcev, ki bi lahko proizvajali blago po nižjih stroških. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu med EU in državami AKP nameravajo spodbujati konkurenco med proizvajalci blaga v obeh regijah.
Nižje cene
Tarife, kvote in druge trgovinske ovire omejujejo dostopnost nekaterih potrošniških dobrin, kar povzroča višje cene izdelkov. Številne države uporabljajo tarife in druge ovire za uvoženo blago, da bi zaščitile domače industrije od tega, da bi morale tekmovati s cenejšim tujim blagom. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu zahtevajo postopno odpravo tarif in drugih trgovinskih omejitev, s čimer bi potrošnikom in podjetjem v Evropi in AKP na voljo širši nabor blaga.
Skladnost pravil o trgovini
Ministrstvo za mednarodni razvoj je poročalo, da so trgovinski sporazumi med EU in AKP od leta 1976 omogočili dostop blaga do držav AKP na evropske trge, vendar so zaščitili proizvajalce iz držav AKP pred evropsko konkurenco. Ta enosmerni dostop, ki proizvajalcem iz držav AKP omogoča, da izvažajo, vendar jih varujejo pred konkurenco EU v njihovih matičnih državah, krši pravila Svetovne trgovinske organizacije (STO). Pravila STO navajajo, da lahko razvite regije, kot je EU, uporabljajo enosmerni dostop samo do vseh držav v razvoju na svetu ali samo do najrevnejših držav. Nekatere države v razvoju zunaj AKP so izzvale EU, da ne upošteva tega pravila. Zato je Svetovna trgovinska organizacija do konca leta 2007 EU in AKP podala v skladu. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo skladni s pravili STO z odprtjem prej zaščitenih trgov AKP za blago iz Evrope.
