Poslovanje v tujini pomeni upoštevanje več različnih stroškovnih vprašanj kot domačih podvigov. Poleg očitnih stroškovnih dejavnikov, kot so transportna tehnologija in tehnologija za spremljanje logističnih operacij, mora družba plačati tudi stroškovne dejavnike, povezane s trženjem, financami in gospodarstvom.
Raziskave in razvoj
Kar dobro deluje v eni državi, morda ne bo prevedeno v tujino. Podjetja morajo raziskati infrastrukturo, prebivalstvo in lokalno kulturo, da bodo uspešna. Poleg tega mora podjetje izvajati teste, ponuditi vzorce, izdajati ankete in izvajati druge obsežne programe v novi državi. Proizvajalci tehnologij, povezanih s proizvodi, morajo zagotoviti, da so vezja združljiva z infrastrukturo države in njeni izdelki ponazarjajo pravilen jezik.
Oblikovanje nekaterih izdelkov bo morda treba spremeniti. Na primer, barva in velikost izdelkov se na Japonskem in v Evropi bistveno razlikujeta kot v ZDA. Medtem ko Združene države raje večja vozila, npr.
Pretvorba menjalnega tečaja
Za opravljanje poslov v tujini je treba zamenjati valuto države gostiteljice z zakonitim plačilnim sredstvom tuje države. Vendar je menjava valute draga in tvegan: tečaj lahko niha v nekaj sekundah. Zato je veliko mednarodnih podjetij dejavnik v ceni menjave valut s pripravo terminske pogodbe. Te pogodbe vnaprej določajo menjalni tečaj, tako da obe strani vedo za vrednost valute, ki jo bodo vnaprej prejemali. Podjetja, ki ne pripravljajo te vrste pogodb, so podvržena spremembam vrednosti valute in lahko izgubijo veliko denarja.
Obdavčitev
Mednarodna podjetja so predmet obdavčitve tuje države. Vlade nekaterih držav so namerno določile nizko davčno stopnjo, da bi spodbudile podjetja, da vzpostavijo trgovino znotraj svojih meja. Maurice D. Levi, avtor mednarodnih financ, navaja Bahame, Bermude in Grenado kot primere davčnih oaz. Zato je stroškovni dejavnik za mednarodna podjetja odločitev, katera država ponuja največjo gospodarsko prednost za njihovo poslovanje.
Trženje in oglaševanje
Nekatere metode oglaševanja ne delujejo dobro v tujini. Večnacionalne korporacije, ki ponujajo proizvode na tujem trgu, porabijo denar za metode oglaševanja in trženja, ki se najbolje ujemajo z lokalnimi demografskimi kategorijami. Na primer, podjetje, ki v Mehiki pripravlja čistila, bi to morda želelo s promocijskim prikazovanjem v telenoveli, medtem ko bi se švedsko prebivalstvo lahko najbolje odzvalo na humoristično televizijsko reklamo, ki uporablja zelo malo besed. Nekatere arabske države se ne bi dobro odzvale na reklamo z moškimi ženskami.
Michael White, avtor knjige »Kratek tečaj mednarodnih tržnih blunderjev«, pojasnjuje, kako je logotip »Made in America« v znaku »OK« žalil številne države, kjer taka gesta predstavlja vnetne koncepte. V Grčiji je na primer znak povabilo k izvedbi vulgarnega dejanja. Da bi se izognili žaljenju lokalnega prebivalstva, se multinacionalna podjetja včasih odločijo porabiti dodaten denar in najeti lokalno oglaševalsko podjetje, ki že razume kulturo.
