Franšiza je poslovni subjekt, v katerem lastnik podjetja, znan kot dajalec franšize, proda podjetju posamezne enote podjetjem, imenovanim franšizne pravice. Medtem ko imajo uporabniki franšize lastne enote, morajo dajalcu franšize, običajno v obliki avtorskih honorarjev na podlagi prodaje na enoto, nadomestiti. Stranke sklenejo franšizni sporazum, ki določa obveznosti vsake stranke. Številne edinstvene značilnosti so značilne za franšizno-franšizno razmerje.
Narava
V skladu s podjetniškim spletnim mestom je narava odnosa med dajalcem franšize in uporabnikom franšizne pravice podobna naravi odnosa med staršem in otrokom. V zgodnjih fazah je dajalec franšize odgovoren za »vzgojo« uporabnika franšizne pravice, tako da zagotovi usposabljanje in smernice, potrebne za zagotovitev uspeha enote. Sčasoma in franšizojemalec postane bolj samozadosten, dajalec franšize pogosto dovoli uporabniku franšizne pravice večjo svobodo, če predpostavlja, da ima franšizojemalec sposobnost za učinkovito delovanje.
Izvrševanje
Čeprav so uporabniki franšize neodvisni lastniki podjetij, morajo delovati pod pogoji, določenimi v franšiznem sporazumu. Dajalec franšize je odgovoren, da zagotovi, da uporabnik franšizne pravice spoštuje sporazum, ki običajno zajema področja, kot so operativni postopki, uporaba blagovnih znamk in logotipov ter dovoljeni tržni postopki. Če uporabnik franšizne pravice krši pogodbo, lahko dajalec franšize sprejme potrebne ukrepe, ki so navedeni v sporazumu, kar lahko vključuje prekinitev operativnih pravic uporabnika franšizne pravice.
Pravni spori
Čeprav je pravno razmerje franšizne pravice in franšizne pravice odvisno od franšiznega sporazuma, lahko nastanejo spori, ki lahko zahtevajo posredovanje višjih pravnih organov. "Wall Street Journal" navaja primer iz leta 2009, v katerem je zvezno okrožno sodišče v Miamiju dovolilo Burger Kingu, da pooblasti svoje franšizne prodajalce, da prodajajo dvojne cheeseburgerje za 1 $, kljub temu, da bi franšizanti izgubili denar. Druga področja sodnih postopkov so vključevala vprašanje, ali je treba uporabnike franšiznih pravic obravnavati kot zaposlene namesto neodvisnih pogodbenih partnerjev, ter obseg odgovornosti, ki jo imajo dajalci franšize za dejanja svojih franšiznih zavezancev.
Komunikacija
Po mnenju Podjetnika je komunikacija ključnega pomena za razvoj učinkovitega delovnega razmerja med dajalci franšize in uporabniki franšize. Franšizovalci lahko določijo ton dobre komunikacije zgodaj v razmerju s spodbujanjem dialoga in uporabo bolj osebnih metod, kot je telefon, namesto da se zanašajo na e-pošto. Pogosta komunikacija tudi dokazuje, da so dajalci franšize zavezani uspehu svojih franšiznih podjetij, kar dolgoročno koristi obema stranema. Slaba ali nepoštena komunikacija lahko postavi podlago za kontradiktorni odnos, ki bi lahko oviral uspeh franšize.
