Privatizacija je zapleten problem v gospodarskem razvoju katere koli regije. Pri obravnavanju zainteresiranih strani pri privatizaciji si mora opazovalec zavedati, da so vsi člani družbe zainteresirane strani v tako zelo vplivni spremembi. Tako zasebna kot državna prizadevanja ponujajo svoje pomanjkljivosti in prednosti, kar pomeni, da pogled na posamezne primere na vsako posamezno situacijo zagotavlja optimalen potek delovanja in ne preprosto politiko. Javna javna prizadevanja pogosto delujejo z izgubo, zato je osnovni cilj konverzije v privatizirano storitev izboljšanje fiskalne učinkovitosti in ustvarjanje dobička, kjer je to mogoče. Kritiki privatizacije storitev trdijo, da bo motiv dobička povzročil, da bo privatizirani subjekt državljanom zagotovil manj storitev. Vendar pa je mogoče z ustrezno upravo olajšati spremembo privatizacije in hkrati ohraniti interese državljanov.
Privatizacija in projektno financiranje
Privatizacija lahko ponudi prepotrebno življenjsko silo v obliki kapitalskega financiranja za tisto, kar je bilo nekoč javno ustanovo. Na primer, pripomoček, kot je ponudnik električne energije ali vodni oddelek, lahko potrebuje precejšnjo prenovo infrastrukture, da bi dosegel zaželen operativni in varnostni standard; takšen projekt je lahko drag, tako da je lahko nedosegljiv vladi, zlasti v gospodarsko težkih regijah, kot so tiste z zmanjšano davčno osnovo ali v državah v razvoju. Privatizacija industrije v obeh navedenih situacijah omogoča državljanom, da uživajo višjo kakovost življenja, kot bi jih sicer lahko pridobili, ob predpostavki, da bodo vlagatelji na koncu videli donosno donosnost svojega prispevka k blaginji skupnosti.
Vrednost cilja dobička
Veliko je bilo povedanih, pozitivnih in negativnih, o tem, kako je motiv dobička gonilna sila zahodnega kapitalističnega sistema. Toda trditev, da je privatizacija v vseh okoliščinah pozitivna, je verjetno najbolj zgovorno izpostavljena s strani Svetovne banke, ki navaja, da je glavna motivacija za privatizacijo državnih institucij, da sprejmejo tisto, kar bi bilo običajno obremenjujoč odliv gospodarstva in da bi bil postopek bolj ekonomsko učinkovit za uvedbo možnosti dobička, kar ustvarja gonilno silo za ustrezno upravljanje in oblikovanje politike. Privatizirane industrije lahko koristijo celotni skupnosti na način, kot je zagotavljanje zaposlitvenih možnosti, ki prispevajo k lokalnemu gospodarstvu.
Pomanjkljivosti privatizacije za zainteresirane strani
Privatizacija, tako kot skoraj vsaka oblika gospodarske politike, je odprta za zlorabe in slabo upravljanje, kar lahko vodi do negativnih posledic za zainteresirane strani. Vlada mora še vedno sodelovati v privatizirani industriji z uporabo predpisov. Uredba preprečuje sistemske zlorabe, ki bi drugače škodile večji koristi ljudi. Preusmeritev javnega vodnega sistema na zasebni subjekt bi na primer v ustreznih regulativnih okoliščinah koristila družbi; če pa ne obstajajo predpisi za preprečevanje neetičnega guganja cen, lahko pride do točke, ko se zmožnost zadrževanja vode zaduši in pride do človeškega trpljenja. Nekatera podjetja bodo neizogibno omogočila motiv dobička, da bo preglasila etične pomisleke in povzročila težave. Zaradi dobrega korporativnega upravljanja in močnega vladnega regulativnega okvira privatizacija ne sme biti strahovit prehod v javnosti.
Vloga korporativnega upravljanja v scenarijih privatizacije
Zasebni subjekti, ki prevzamejo vladna prizadevanja, imajo pomembno vlogo pri splošnem zdravju skupnosti. Navsezadnje so zasebni subjekti odgovorni za to, kako jih javnost dojema in njihove etične standarde, zato morajo delati v smeri obojestranskega sožitja s skupnostmi, v katerih delujejo. Opozorilo o dobrem korporativnem upravljanju v privatizirani nekdanji javni instituciji je »neto učinek«. Vodstvo privatiziranih nekdanjih vladnih organizacij na visoki ravni se mora vprašati, kakšen je neto vpliv njihovega delovanja na družbo in ali gre opustiti etiko pri zasledovanju dobička na račun odnosov z javnostmi in na koncu na kakovost življenja svojih strank. Prizadevati si za cilj, da služijo skupnosti in ohranjati visok standard etike, lahko zahteva sodelovanje z vlado, da bi dosegli določbe za obravnavanje edinstvenih izzivov, ki jih predstavljajo, na primer, osiromašeni državljani, ki si ne morejo privoščiti plačila konkurenčne tržne cene za svoje storitve.. Določba bi lahko določala stopnjo, ki omogoča, da plačano zaposleni uporabniki komunalnih storitev plačujejo konkurenčne tržne obrestne mere, ki zagotavljajo, da so koristna podjetja še vedno dobičkonosna in zagotavljajo prostor za subvencije za bolne, starejše in zaposlene revne. Ta ureditev ne bi služila le večji koristi družbe, temveč bi tudi preprečila javno nasprotovanje prehodu z javnega na zasebno poslovanje.
