Revizije temeljijo na dejstvih. Revizorji za potrditev teh dejstev uporabljajo revizijske postopke. Revizijski postopki pomagajo revizorjem izdajati informirana mnenja, ki temeljijo na dokazih. To jim omogoča, da bolj kvalificirano sklepajo, ali podjetja ustrezno obvladujejo tveganja. Revizijski postopki se razlikujejo glede na organizacijo, način delovanja in cilje revizije.
Analitski postopki
Revizorji lahko opazijo tveganja in obravnavajo vzroke tako, da vedo, kaj je običajno in kako izkrivljajo odstopanja. Lahko na primer preverijo razumnost amortizacije podjetja, ker bi morali biti takšni stroški dosledni. Pri načrtovanju, testiranju in celovitem pregledu uporabljajo analitične postopke za ugotavljanje nihanj in kot podlago za uporabo drugih postopkov.
Povpraševanje
Postavljanje vprašanj računovodjem, vodjem in drugim ključnim osebjem podjetja je skupna pot za zbiranje informacij. Revizorji se lahko sprašujejo o poslovnih procesih in načinu evidentiranja finančnih transakcij, da se zagotovi, da se podjetje varuje pred tveganji. Na primer, lastnika podjetja lahko vprašajo, kako so shranjene finančne evidence. Revizorji ne bodo sprejeli odgovorov kot potrditev. Lahko pa odgovore na svoja poizvedovanja uporabijo za določitev dodatnih meril za testiranje.
Opazovanje
Revizor lahko preveri, ali so dokumenti dejansko shranjeni v zaklenjenih omarah za arhiviranje, kot so povedali predstavniki družbe, ko so opazovali, da zaposleni pri običajnih dejavnostih odklepajo predal. Prav tako lahko opazujejo, kako se opravi kakšna dejavnost, da se ugotovi, ali predstavlja kakšno tveganje, na primer, kako uradnik zbira in šteje denar.
Zdravniški pregled
Štetje opredmetenih osnovnih sredstev lahko revizorju zagotovi dokazilo o vrednosti. Revizor lahko potrdi količino določenega dela opreme ali izdelka, da ugotovi, ali je njihova vrednost skladna s trditvami družbe, na primer.
Pregled
Preverjanje pisnih postopkov in dokumentov pomaga revizorjem ugotoviti, ali so procesi pravilno izvedeni in ali se informacije natančno beležijo. Revizorji lahko preverijo, ali se izvajajo varnostni postopki in če računi vsebujejo na primer pravilne zneske. Revizor lahko večino svojega časa porabi za preverjanje ali potrjevanje dokumentov.
Ponovna izvedba
Revizor lahko preveri, ali so izračuni pravilno opravljeni s samimi izračuni. Na primer, lahko pripravijo svoje poročilo o izplačanih plačah tako, da izračunajo neto plače, ki naj bi jih zaposleni prejeli z obračunavanjem odtegljajev in odbitkov. Če ni razlik, lahko ugotovijo, da se poročila o izplačanih plačah izvajajo pravilno. Prav tako lahko preverijo, ali so informacije pravilno prenesene v računovodske evidence, da se zagotovi celovitost računovodskih izkazov družbe.
