Trgi dela igrajo pomembno vlogo pri delovanju in rasti gospodarstev. Zmernost plač, ki je bila še posebej priljubljena po vsej Evropi v poznem 20. stoletju, se nanaša na politiko ohranjanja plač delavcev na počasnem tempu rasti, včasih le nekoliko nad stopnjo inflacije. Sindikati, vlade in industrijski voditelji lahko zahtevajo zmernost plač kot sredstvo za doseganje večje gospodarske stabilnosti ali konkurenčne prednosti.
Zaposlovanje
Največji pozitivni teoretični učinek zmernosti plač je zmanjšanje brezposelnosti. Z zmanjšanjem povračil, ki jih prejemajo sedanji delavci, imajo podjetja več denarja za širitev svoje delovne sile. Zmernost plač prav tako delavcem preprečuje, da bi dosegli visoke ravni plač, zaradi česar morajo biti tarče, ko mora podjetje zmanjšati stroške, da ohrani svoj dobiček. Manjša brezposelnost pomeni, da vlade plačujejo manj nadomestil za brezposelnost in krepijo programe socialnega varstva.
Inflacija
Zmernost plač je tudi neposredno povezana z inflacijo, ki je rast cen, ki se naravno pojavlja v gospodarstvu pod določenimi pogoji. Delavci, ki so del gospodarstva z zmerno politiko plač, so zmanjšali potrošniško moč, kar trgovcem preprečuje zvišanje cen blaga nad ravnjo, ki si jo stranke lahko privoščijo. Nizke cene za potrošnike se prenašajo v gospodarsko stabilnost in krepijo valuto glede na druge valute, kjer se inflacija zvišuje.
Koncesije Unije
Sindikati se morajo strinjati s prizadevanji za zmerno plačo, ki so v nasprotju z nekaterimi cilji Unije, kot so zagotovljena povišanja plač za člane in poštene plače v celotni industriji. Vendar pa zmernost plač ne pomeni, da zamrznejo plače delavcev. Namesto tega delavci doživljajo povečanje plač, ki je lahko počasnejše od tistega, kar bi prejeli v nereguliranem sistemu. To pomeni zmanjšanje potrošne moči delavcev, čeprav lahko počasnejša inflacija ublaži učinke nižjega zaslužka.
Globalna konkurenčnost
Strategija zmerne plače lahko pomaga nacionalnemu gospodarstvu ali gospodarski regiji, da se pozitivno konkurira z drugimi gospodarstvi v drugih delih sveta. To je deloma posledica bolj neposrednega vpliva zmernosti plač na inflacijo. Na primer, zmernost plač v Evropi, ki ohranja ceno nizkega evropskega blaga, naredi blago bolj privlačno za ameriške potrošnike, ki primerjajo evropsko blago z domačim blagom, ki je podvrženo naraščajočim cenam ameriške inflacije. To vodi v spremembo trgovinske bilance, saj Američani iščejo cenejše blago iz Evrope in dodajajo denar evropskemu gospodarstvu.
