Podjetja, ki uporabljajo pristop usklajevanja zapadlosti, ustrezajo sredstvom in obveznostim, ki imajo enake roke zapadlosti. To pomeni, da se sredstva poravnavajo z obveznostmi na kratkoročni ali dolgoročni osnovi. S tem pristopom podjetja na primer ne financirajo kratkoročnega sredstva z dolgoročno obveznostjo. Ta pristop ščiti tveganja, omogoča strožji finančni nadzor in vpliva na likvidnostni profil podjetja.
Ujemanje z zapadlostjo
S pristopom usklajevanja zapadlosti zahteva, da se kratkoročna sredstva financirajo iz kratkoročnih obveznosti in dolgoročnih sredstev po dolgoročnih obveznostih ali kapitalu. Ko kratkoročni dolg zapade, kratkoročno sredstvo, ki ga financira, tudi zori in se lahko uporabi za pravočasno odplačilo dolga. Iz istega razloga bi bilo treba dolgoročno sredstvo financirati iz sredstev dolgoročnih virov, da se zagotovi dolgoročna odsotnost prekinitev pri uporabi sredstev. Neusklajene zapadlosti lahko povzročijo likvidnostne težave tako na strani obveznosti kot na strani sredstev.
Likvidnostno tveganje
Ko podjetja financirajo dolgoročna sredstva s kratkoročnimi obveznostmi, prevzemajo potencialno likvidnostno tveganje. Ker so kratkoročne obveznosti zapadle, dolgoročna sredstva, ki uporabljajo kratkoročna sredstva, ne dozorejo še veliko kasneje. Če podjetja ne prenesejo ali refinancirajo svojih kratkoročnih obveznosti, se soočajo z neplačilom dolga ali predčasno prodajo sredstev. Prav tako ni pametno, da podjetja financirajo kratkoročna sredstva z dolgoročnimi obveznostmi. Ker kratkoročno sredstvo hitro zapade, morajo podjetja poiskati druge načine uporabe dolgoročnih sredstev, ki so zdaj na voljo. Ujemanje zapadlosti sredstev in obveznosti preprečuje obe potencialni težavi.
Stroški financiranja
Stroški financiranja s kratkoročnimi obveznostmi so ponavadi cenejši od stroškov financiranja z dolgoročnimi obveznostmi, zato se včasih podjetja usmerjajo v uporabo kratkoročnih obveznosti za številne finančne potrebe. Vendar pa se lahko začetni denarni prihranki izravnajo ali presežejo zaradi škode, ki jo povzroči bonitetna ocena podjetja ali izguba zaradi nepravočasne prodaje premoženja. Po drugi strani pa financiranje z dolgoročnimi obveznostmi za vsa sredstva v trenutku poveča stroške financiranja. V pristopu usklajevanja zapadlosti se uporablja kombinacija kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti in lahko v povprečju doseže nižje stroške financiranja.
Obrestno tveganje
Podjetja, ki pri financiranju svojih sredstev uporabljajo več kratkoročnih obveznosti, so izpostavljena potencialnemu obrestnemu tveganju, če se povečajo kratkoročne obrestne mere. Ob zapadlosti začetnih kratkoročnih obveznosti jih morajo podjetja refinancirati, da bi ohranila vsa dolgoročna sredstva v celoti financirana, vendar lahko to storijo le ob višjih kratkoročnih obrestnih merah. Prednost ujemanja dospelosti kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi obveznostmi je v tem, da bodo dodatni stroški, plačani za nove kratkoročne obveznosti, kompenzirani z dodatnimi donosi, ki jih bodo imele nove kratkoročne naložbe sredstev, ker višje kratkoročne obrestne mere veljajo za tako posojanje kot vlaganje.
