Tri vrste matrik za določanje prednostnih nalog

Kazalo:

Anonim

Podjetja sprejemajo odločitve vsak dan. Nekatere so manjše odločitve, kot je izbira kraja za stranko podjetja, nekatere pa so pomembne odločitve, ki bi lahko imele pomembne posledice, kot je izbira direktorja podjetja. Obstajajo različne tehnike upravljanja za primerjavo alternativnih možnosti, s katerimi se soočajo menedžerji, ko se odločajo. Matrika za določanje prednostnih nalog, med katero so trije najpogosteje uporabljeni tipi, je ena od tehnik odločanja.

Matrike prednostnih nalog

Te matrice vključujejo določitev meril za odločanje in analizo različnih možnosti na podlagi teh meril. Na primer, v zvezi z najemom direktorja lahko merila odločanja vključujejo dejavnike, kot so poznavanje podjetja, vodstvene sposobnosti in izobrazba. Odbor za zaposlovanje lahko vsakega kandidata pretehta z uporabo teh meril. Matrični pristop pomaga odboru osredotočiti se na najboljšo izbiro.

Pristop popolnih analitičnih kriterijev

Najboljše je shraniti matrični pristop za vse pomembne odločitve, saj je to kompleksna tehnika. Ta pristop vključuje prednostno razvrstitev različnih meril odločanja, ki jim daje težo in nato številčno vrednost za izbiro najboljše alternative. Ta pristop vključuje uporabo matrik za primerjavo različnih parov možnosti, preden se pojavi končna matrika. Najbolje je, da je v ta pristop vključena manjša skupina ljudi. V nasprotnem primeru postane bolj zapleteno analizirati različne perspektive.

Konsenzni pristop

Matrica pristopa k konsenznim kriterijem je poenostavljena oblika pristopa celovitih analitičnih meril. Uporablja isto vrsto postopka odločanja, vendar ne vključuje primerjave različnih parov možnosti. To pomeni, da je postopek hitrejši. Skupina pripravi cilj odločanja in kriterije, ki jih želi uporabiti pri odločanju. Potem se strinjajo, kakšne uteži bodo dodeljene merilom.

Metoda kombinacije

Pristop s kombinirano matriko je primeren za kompleksne situacije, ki vključujejo vzročno-posledično razmerje. Zagotavlja prispevek o tem, kako najbolje začeti reševati problem. Zagotavlja idejo, ki najprej obravnava vprašanje. Vodje, vključeni v ta proces, bi morali imeti dobro predstavo o procesu, o katerem odločajo.