Proaktivno načrtovanje pomeni prevzemanje pobude za vnaprejšnje načrtovanje, načrtovanje pomembnih dogodkov in pripravo na uspeh. V večini primerov proaktivno načrtovanje optimira učinkovitost poslovanja ali oddelkov in ščiti pred zelo dragimi dogodki.
Osnove proaktivnega načrtovanja
Prvi korak v proaktivnem načrtovanju je razmišljanje o prihodnosti. Pet ključnih elementov proaktivnega procesa načrtovanja predvideva, preprečuje, načrtuje, sodeluje in izvaja, v skladu s podjetjem Eat Your Career, svetovalno in svetovalno podjetje. S predvidevanjem prihodnjih potreb in prihodnjih groženj je oseba ali podjetje bolje opremljeno za razvoj strategije, ki optimizira učinkovitost in preprečuje težave. Preprost primer proaktivnega načrtovanja se pripravlja na zapolnitev vrzeli talentov, da se uskladi s strateškimi cilji.
Vrste proaktivnega načrtovanja
Proaktivno načrtovanje je del več različnih elementov poslovanja, vključno z upravljanjem, vzdrževanjem in odnosi z javnostmi. Proaktivni vodja, ki uporablja načelo razmišljanja vnaprej, prepozna potrebe svoje organizacije ali oddelka in najde potrebna sredstva za njihovo uresničevanje. Proaktivno vzdrževanje zagotavlja, da oprema ostane v delovnem stanju. Nasprotno se reaktivno vzdrževanje izvaja šele po prekinitvi opreme. Proaktivno PR načrtovanje je namerna strategija za ustvarjanje prostega oglaševanja za spodbujanje pozitivnih lastnosti blagovne znamke.
Proaktivne prednosti
Proaktivno načrtovanje ima različne in nujne koristi. Podjetje, ki načrtuje vnaprej, je sposobno prevzeti večji nadzor nad svojo prihodnostjo v nasprotju z odzivanjem na zunanje okolje. Takšno načrtovanje lahko vodi do visoko donosnih naložb in dejavnosti ter pomaga pri izogibanju dragih napak pri opremi. Proaktivno načrtovanje omogoča upravitelju, da izkoristi svoje največje prednosti s pripravo na uporabo v najbolj primernih situacijah. Prav tako omogoča podjetju, da optimizira svojo učinkovitost v primarnih poslovnih dejavnostih.
Motivi in težave z odzivnimi ukrepi
Reaktivni ukrepi običajno nastanejo, ko podjetje ne načrtuje in se mora odzvati na izredne razmere ali krizo. Reaktivno vedenje je namesto delovanja s pripravljeno strategijo pogosto sestavljeno iz prizadevanj za hitro zadrževanje nastajajočega problema. V proizvodnji, na primer, lahko pomanjkanje načrtovanja povzroči, da mora podjetje zamenjati zelo drag kos opreme, ko ga ne bo mogoče popraviti. Čeprav se reaktivni pristop izogiba zavezanosti časa načrtovanju, lahko to vodi v zelo drago in še bolj dolgotrajno krizno upravljanje po cesti.
