Zemeljski viri so bolj znani kot naravni viri in se nanašajo na telo naravnih snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji. Ti viri vključujejo vodo, svež zrak, nafto, zemeljski plin in minerale tal. Ker se številni od njih hitro izčrpajo, so vprašanja, ki so tu vključena, precejšnja in segajo naravnost v središče takšnih pojavov, kot sta urbanizacija in industrializacija ter njihova nagnjenost, da hitro izčrpajo naravne vire.
Voda
Sveža voda je velik problem. Ameriški srednji zahod je v zadnjih 20 letih doživel precejšnje izčrpavanje svoje vodne gladine, sama tabela pa se je umaknila za približno eno nogo na leto. Ker so številna jezera in reke onesnažene po vsem svetu, so vprašanja pitne vode za pitje in namakanje pomembna vprašanja. Bogate arabske države v Zalivu so zgradile ogromne naprave za razsoljevanje, da bi ustvarile majhen, vendar uporaben svež rezervo za svojo puščavsko podnebje. Vendar velike populacije in urbanizacija hitro izčrpajo razpoložljivost vode na katerem koli območju.
Gorivo
Nadaljnje naraščanje cen nafte od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je dobro znano vprašanje virov. Arabske države z velikimi rezervami nafte so dolgoročno vlagale v druge panoge, ko se izteče nafta. Leta 2006 je svet porabil 3,9 milijarde ton nafte. Petrokonsultanti, švicarska naftna raziskovalna družba, so leta 1995 napovedali, da bo svetovna oskrba z nafto dosegla vrh med letoma 2000 in 2010 in po tem času začela počasi padati. Kitajska je eno največjih svetovnih industrializiranih gospodarstev, katerih povpraševanje po nafti bo kmalu zaostalo za tistimi v Združenih državah, katerih uporaba močno presega vse druge države. Porast prebivalstva na Kitajskem, ki presega milijardo, bo močno obremenil že izginjajoče zaloge nafte na svetu.
Kmetijska zemljišča
V mnogih delih sveta, vključno z Indijo, Bangladešem in Kitajsko, obdelovalna zemljišča hitro izginjajo. Z naraščanjem števila prebivalcev in povečanjem števila mest na podeželju se kmetijska zemljišča absorbirajo v širjenje mest. V Bangladešu je vlada nedavno sprejela ukrepe proti izginotju kmetijskih zemljišč kot grožnjo gospodarski varnosti države. Vlada je napovedala, da država zaradi urbanizacije in rasti prebivalstva vsako leto izgubi približno 1 odstotek kmetijskih zemljišč, kar znaša 80.000 hektarjev.
