Od samega začetka našega naroda so se ljudje pridružili prostovoljnim organizacijam, da bi pomagali svojim manj srečnim sosedom. Zgodnje skupnosti so imele prostovoljne požarne in milicijske skupine, ženske družbe in cerkvene družbe za pomoč, da bi življenje postalo bolj sprejemljivo za vse. Kasneje so prišli bogati, ki so videli skupno olajšavo kot svojo dolžnost. To bi bilo veliko let, preden se je vlada vključila v pravne opise, kot je 501 (c).
Po revoluciji
Filantropija pred revolucionarno vojno je bila v veliki meri lokalna zadeva. Javne bolnišnice, lokalna policija in šole so bile pogosto dobrodelne organizacije. Po revoluciji so dobrodelne skupine postale bolj institucionalizirane, saj so filantropske in ženske družbe igrale vodilne vloge. Ženske so veljale za življenjsko pomembne - prevladujoče mnenje je bilo, da lahko »mehčajo moške trdovratne srce« in jih prisilijo, da dajo denar.
Zapuščina bogataša
Do konca 19. stoletja je velika organizirana filantropija postala zapuščina najbogatejših Američanov - industrijalcev in finančnih voditeljev. Andrew Carnegie je predlagal doktrino o skrbništvu, da bi svoje kolege milijonarje spodbudil k filantropiji. Ustanovili so sklade in sklade, mnogi pa so kasneje postali 501 (c) s, ki jih poznamo danes.
Vpletena vlada
V začetku 20. stoletja je prišlo do številnih sprememb v tem, kako se vlada ukvarja s poslovnimi in neprofitnimi organizacijami. Od leta 1913 do leta 1918 je kongres sprejel zakone, ki urejajo davke in določajo status oproščenih davkov za človekoljubne organizacije. V Zakonu o davku iz leta 1918 so bili določeni davčni odbitki za dobrodelne volitve. To je bilo pomembno, saj je spodbudilo bogate, naj darujejo v dobrodelne namene.
501 (c)
Zakon o davkih iz leta 1954 je uvedel davčne kode, kot jih poznamo danes. Oddelek 501 (c) Zakonika o notranjih prihodkih je navedel, da mora biti neprofitna ustanova organizirana in delovati izključno iz neprofitnih razlogov, da bi uživala status davka oproščenega plačila, pri čemer noben njen dobiček ni namenjen nobeni članici organizacije. Zakon, določen v oddelku 170, določa, da se prispevki, ki se lahko odbijejo od davkov, organizirajo v organizaciji 501 (c).
Javno razkritje
Od Zakona o prihodkih iz leta 1943 morajo vse neprofitne organizacije vložiti obrazec 990, v katerem prijavijo svoje zaslužke in izplačila. Vse organizacije 501 (c) (3) morajo poročati o virih prihodkov in vseh sredstvih in obveznostih. Koda je bila kasneje spremenjena, zato so morale vse organizacije, ki so oproščene plačila davkov (501) (3), dati na razpolago podatke iz obrazca 990. 501 (c) (3) se nanaša na oddelek in podpodročja tega dela Zakonika o notranjih prihodkih.
