Zvezni zakon, znan kot zvezni statut o odnosih med delavskimi upravljavci in službami iz leta 1977, določa pravice zaposlenih do postopka kolektivnih pogajanj. V skladu s tem statutom so smernice za zastopanje sindikatov, vključenost zaposlenih in postopki za reševanje sporov izpostavljeni pravice in odgovornosti predstavnikov sindikatov, delodajalcev in zaposlenih v procesu kolektivnih pogajanj.
Kolektivna pogajanja
Procesi kolektivnih pogajanj omogočajo zaposlenim, da se pogajajo o pogojih zaposlitve na strukturiran, organiziran način. V skladu z zveznim zakonom imajo zaposleni pravico organizirati sindikat, sestavljen iz predstavnikov, ki v njihovem imenu govorijo o zadevah v zvezi z zaposlitvenimi pogoji. Pogoji zaposlovanja lahko vključujejo vprašanja v zvezi s kadrovskimi politikami in praksami ali pogoji, ki vplivajo na delovno okolje zaposlenih. Ko je sindikat oblikovan, se mora vodstveno osebje v razumnem času sestati s predstavniki sindikatov in obravnavati vprašanja, ki zadevajo zaposlene na delovnem mestu.
Pravice Unije
Sindikat delavcev deluje kot pogajalska enota v imenu zaposlenih v podjetju. Predstavniki sindikatov sestavljajo izbrana skupina zaposlenih, ki predstavljajo različne ravni in oddelke v okviru zaposlenih. Sindikati ali pogajalske enote so dolžni zastopati pravice vseh zaposlenih, kar pomeni, da imajo vsi zaposleni pravico pričakovati pošteno predstavitev svojih vprašanj in skrbi. Predstavniki Unije imajo tudi pravico, da se udeležijo vseh sestankov, ki jih vodi poslovodstvo in ki zadevajo določenega zaposlenega ali oddelka zaposlenih ali vplivajo na njihove delovne pogoje. V okviru pogajanj imajo predstavniki sindikatov pravico zahtevati zaposlene, politične ali postopkovne podatke, ki se nanašajo na temo razprave v interesu zaposlenega ali oddelka.
Pravice zaposlenih
Zakon o delovnih razmerjih varuje pravice zaposlenih, ki želijo razpravljati, organizirati in sodelovati v organizaciji dela ali sindikatu. Zakon dejansko prepoveduje delodajalcem prepovedati razprave o sindikatih ali kaznovati zaposlene za to. Zaposleni imajo tudi pravico, da sodelujejo ali ne sodelujejo v sindikatu kot predstavniki sindikata ali kot člani sindikata. Zaposleni, ki se odločijo, da ne bodo sodelovali v sindikatu, so še vedno upravičeni do zaščite sindikatov po Zakonu o nacionalnih delovnih razmerjih.
Pritožbeni postopek
Kot del kolektivne pogodbe podjetja in sindikati odločajo o sistemu za reševanje pritožb v procesu kolektivnih pogajanj in za reševanje posameznih sporov zaposlenih. Pritožbe lahko zadevajo delovne pogoje, ki vplivajo na enega ali več zaposlenih v enem ali več oddelkih. Med delavci in sindikatom ali sindikatom in upravljanjem lahko obstajajo tudi pritožbe, kadar pride do kršitve pogodbe med delodajalcem, delavcem, sindikatom ali sindikatom. Kršitve pogodb vključujejo trditve, da politike delodajalca, ki jih je navedel delodajalec, ali politike sindikatov niso bile upoštevane. Delavec ima pravico, da se udeleži pritožbenih srečanj in zastopa svoje interese v primerih, ko se zaposlitvena zadeva nanaša na tega zaposlenega. V primerih, ko pritožbeni postopek ne reši vprašanja, se za vse vpletene stranke uporabljajo odločitve nevtralnega arbitra tretje stranke.
