Proste trgovinske cone v Združenih državah

Kazalo:

Anonim

Zone proste trgovine, znane tudi kot zunanjetrgovinske cone, so specifična geografska območja, določena za shranjevanje uvoženega blaga. Učinek določitve je, da se uvozne dajatve za blago odložijo, dokler se izdelki dejansko ne pošljejo kupcu v ZDA. V Združenih državah je okoli 250 splošnih in več kot 500 območij za posebne namene. Vsako pristanišče vstopa ima pravico ustanoviti območje, ki je odprto za vse pravne posle. Vsako območje ima lahko določena posebna podzona, ki jo na splošno upravlja eno podjetje.

Lokacije con

Obstaja 250 splošnih namenskih zunanjih trgovinskih con v ZDA. Večina je povezana z vhodnim pristaniščem. 500 pod-območij za posebne namene se nahaja v bližini podjetij, katerih zmogljivosti se uporabljajo za proizvodnjo blaga iz uvoženih materialov, vendar se ne nahajajo v bližini območja splošnega namena. Občina ali država lahko zaprosi tudi za to, da je na območju vpliva podzona. Uporabite spodnjo povezavo, da poiščete zunanjo trgovinsko cono v kateri koli državi.

Prednosti con

Podjetja, ki uvažajo blago za distribucijo ali surovine za proizvodnjo, lahko izkoristijo prednosti, ki izhajajo iz lociranja v coni. Ker je območje tehnično še vedno tuja zemlja, za iztovarjanje ni treba plačati dajatev in tarif. To podjetju pomaga učinkoviteje upravljati svoj denarni tok, ker jim ni treba plačati dajatve, dokler dejansko ne odpremijo blaga. Če ponovno pakirajo ali izdelajo blago in jih nato odpremijo iz države, nikoli ne plačajo tarife. Skupnosti imajo koristi od območij kot gospodarskih motorjev, ki ustvarjajo delovna mesta in prihodke za lokalno upravo.

Vrste con

Območja splošnega namena se najpogosteje nahajajo v pristanišču ali industrijskem parku ob pristanišču. Odprte so za vsa podjetja in se najpogosteje uporabljajo za skladiščenje ali distribucijo. Na teh območjih je dovoljeno ponovno pakiranje blaga. Če proizvodno podjetje uvaža znatne količine surovin, lahko zaprosi za posebno podzono, ki prekriva svojo napravo. To jim omogoča, da vnesejo materiale, proizvajajo blago in nato plačajo dajatev na podlagi vrednosti končnega blaga, ko je blago odpremljeno.