Neobvezne delniške opcije so posebna vrsta načrta, ki omogoča zaposlenim, da kupijo delnice podjetja po določeni ceni v določenem časovnem okviru. Kompenzacijske delniške opcije so oblikovane posebej za kompenzacijo zaposlenih in so predmet različnih davčnih zakonov. Podjetja za pridobivanje sredstev uporabljajo samostojne delniške opcije. Podjetja morajo slediti zelo strogim smernicam z oblikovanjem delnic, ki niso kompenzacijske, vendar če to storijo pravilno, imajo zaposleni davčne olajšave.
Vidiki razpoložljivosti
Podjetja imajo običajno izbire, ko se odločijo, komu ponuditi neobvezne delniške opcije, vendar so izbire omejene. Kvalifikacije, ki jih morajo zaposleni izpolnjevati, so omejene, podjetje pa mora ponuditi možnosti vsem zaposlenim, ki delajo v podjetju in spadajo pod kvalifikacije, ne pa tudi tistim, ki niso zaposleni. Pogosto se možnost dodeli na podlagi odstotka plače ali plače, ki velja za vse zaposlene, ki spadajo v to skupino.
Vidiki popustov
Podjetja imajo tudi izbiro, kakšno vrsto popustov od trenutne cene delnic lahko ponudijo na borzi. Višji kot je popust, boljša je pogodba za zaposlene. Vendar pa, da bi izpolnili zahteve glede neobveznih opcij na delnice, popusti ne smejo biti večji od razumne ponudbe diskontiranih delnic delničarjem ali drugim. To, tako kot omejitve glede razpoložljivosti, preprečuje podjetjem, da izvršnim direktorjem podelijo posebne privilegije zalog.
Vidiki časovnega okvira
Če je delniški opcijski načrt kompenzacijski, se lahko podjetje odloči, kdaj lahko zaposleni uveljavljajo svoje možnosti. Za neobvezne delniške opcije lahko podjetja izberejo samo časovni okvir v določenem številu let. Delodajalci morajo možnosti odobriti v 10 letih po odobritvi načrta, zaposleni pa morajo imeti možnost uveljavljanja možnosti v 10 letih od odobritve možnosti.
Davčni vidiki
Če delodajalec ustvari neobvezno delniško opcijo, se načrt zalog določi v ločeni davčni kategoriji. Družba ne more odšteti vrednosti delnice kot odhodek za podjetja, vendar zaposlencem ni treba plačati davka na dohodek na razliko med njihovo ceno delnice in tržno ceno zaloge, ko na njej ustvarijo dobiček. Namesto tega plačujejo alternativni minimalni davek, nižjo stopnjo, ki zaposlenim prihrani denar.