Skupni dolg je izraz, ki se najpogosteje uporablja pri obravnavi organizacijskih financ z makro perspektive. Podjetja uporabljajo številne vrste analiz za preučevanje svojega poslovanja, vključno s financiranjem, obveznostmi in tokovi prihodkov. Včasih pa analiza zahteva tudi širši pogled, pregled poslovanja glede celotnega dolga.
Definicija podjetja
S poslovnega vidika je skupni dolg kombinacija kratkoročnega in dolgoročnega dolga. Kratkoročni dolgovi so tisti, ki jih je treba vrniti v enem letu. Ta vrsta dolga se nanaša na stvari, kot so kreditne linije ali kratkoročne obveznice. Dolgoročni dolg običajno vključuje vsako obveznost, ki jo je treba odplačati v več kot enem letu. To običajno vključuje velike starejše dolgove, kot so hipoteke in posojila za nakup opreme ali gradnjo stavb.
Opredelitev vlade
Celotni dolg ima bolj zapleteno opredelitev vlad in držav. Celotni dolg države je določen s seštevanjem celotnega dolga, ki ga je vlada zbrala, običajno z zadolževanjem pri drugih državah, pa tudi z izdajanjem dolga javnosti. Nato se v mešanico doda dolg, ki ga imajo vse finančne institucije. Nazadnje se pripravijo vsi drugi poslovni dolgovi in doda dolg gospodinjstev, da se ustvari jasnejša slika. To kaže na dolg države glede na skupne dolgove drugih držav.
Razmerje med dolgom in sredstvi
Razmerje med dolgom in sredstvi je ena najpogostejših uporab celotnega dolga. To razmerje primerja celotni dolg s celotnimi sredstvi ali skupno vrednost, ki jo ima podjetje v denarju in zalogah. Razmerje je lahko večje od enega, kar pomeni več dolgov kot sredstev ali pod eno, kar kaže, da ima družba več sredstev kot obveznosti.
Uporabe
Razmerje med dolgom in sredstvi uporabljajo tako posojilodajalci kot vlagatelji za preučevanje finančnega položaja podjetja (ali države, v nekaterih primerih). Običajno je nižji kazalnik z večjo vrednostjo sredstev kot dolg dober znak, kar pomeni, da ima podjetje v najslabšem primeru možnost prodati sredstva in odplačati vse obveznosti. Vendar to ni nujno res: različne panoge imajo različne norme za finančno poslovodenje, nekatere pa naj bi ohranile večji dolg kot druge za aktivno poslovno naložbo. Gospodarska podjetja imajo na primer zelo stabilno prodajo in pričakujejo, da bodo vlagatelji ohranili visoke ravni dolga.
