Korporacije imajo potencial za ustvarjanje in uničevanje. Korporacija lahko ustvarja bogastvo in zaposlitev, razvija zdravila, ki rešujejo življenje, ali distribuira cenovno dostopno hrano. Po drugi strani pa lahko izkoristi lahek zakon o delu otrok v državah v razvoju, onesnaži okolje ali prepusti na tisoče brezposelnih, da bi kar najbolj povečal prihodek. Teorije korporativnega upravljanja poskušajo določiti dolžnosti korporacije, uravnotežiti interese delničarjev in delničarjev.
Delničarji
Delničar ali delničar je vsak, ki ima v lasti delnice določene družbe ali vzajemnega sklada. Delničarji so lahko posamezniki ali institucije, pri čemer je edina zahteva, da so lastniki vsaj ene delnice. Skupaj delničarji zagotavljajo pomemben del kapitala organizacije.
Zainteresirane strani
Vsakdo, na katerega vpliva delovanje organizacije, je mogoče opredeliti kot interesno skupino. Stranke, zaposleni, ponudniki, upniki, dolžniki in celotna skupnost so lahko deležniki. Delničarji so tudi zainteresirane strani, zato je treba razlikovati med nelastniškimi in delničarskimi deležniki.
Dolžnost do delničarjev
Direktorji korporacije so zadolženi za skrb za tuji denar, za katerega se običajno domneva, da pripadajo delničarjem. V sodobni poslovni praksi je maksimiranje bogastva / vrednosti delničarjev končni poslovni cilj. Direktorje, ki sprejemajo nedonosna, vendar družbeno odgovorna dejanja, lahko obtožijo, da delajo dobrodelnost z denarjem drugih ljudi. Po drugi strani pa podjetje, ki se osredotoča na povečanje kratkoročne vrednosti brez upoštevanja socialnih stroškov, tvega odtujitev deležnikov in zmanjšuje dolgoročno sposobnost preživetja.
Dolžnost do deležnikov
Etično obravnavanje deležnikov nikakor ni nezdružljivo z maksimiranjem dobičkov delničarjev. Slabo upravljane korporacije lahko zlahka škodijo svojim delničarjem in drugim zainteresiranim stranem, zlasti v državah in obdobjih, ko imajo socialni aktivizem, politično lobiranje ali medijske kampanje moč, da spodbujajo ali sramujejo velike korporacije. Nasprotno, naložbe v upravljanje z deležniki lahko vodijo k večji zvestobi strank in zaposlenih ter izboljšanju ugleda.
