Obstaja 10 bistvenih organizacijskih veščin, ki jih je mogoče razviti s kombinacijo tehnik samozavedanja in situacijskih praks. Metode samopomoči spodbujajo samozavedanje, učne izkušnje iz prve roke pa zagotavljajo situacijsko prakso.
Samozavedanje
Samozavedanje je mogoče doseči s skrbjo za fizične, duševne, čustvene in duhovne potrebe posameznika, znane tudi kot samopomoč. Metode in količina samopomoči se razlikujejo glede na osebne preference in vključujejo vedenje, kot je vadba, beleženje, joga in meditacija, zaradi katerih se oseba bolj zaveda sebe.
Organizacijske spretnosti, razvite s samozavedanjem
Samomotivacija, samodisciplina in pozitiven odnos so tri organizacijske spretnosti, ki se lahko izpeljejo s trajnimi tehnikami samozavedanja. Druge razvite veščine vključujejo odgovornost, občutek nujnosti ter etiko in integriteto. Vse te organizacijske spretnosti so notranje usmerjene na podlagi zavestnih izbir.
Situacijska praksa
Situacijska praksa zagotavlja izkušnje iz prve roke v kontekstu situacijskih dogodkov in spodbuja razvoj analitičnih veščin in spretnosti reševanja problemov.
Organizacijske spretnosti, razvite s pomočjo situacijske prakse
Analitične spretnosti in veščine reševanja problemov, ki se razvijajo v praksi, vključujejo komunikacijo, prednostno razvrščanje, prilagodljivost in timsko delo.
Povzetek
Bistvene organizacijske spretnosti se razvijajo z dvema različnima, a sinhronima načinoma: samozavedanjem in situacijsko prakso. Uporaba obeh metod bo imela za posledico nenehni razvoj in izboljšanje organizacijskih sposobnosti.
