Prihodki se štejejo za nominalni račun. Kot grobo merilo v računovodstvu so realni računi računi, ki se poročajo v bilanci stanja, kot so sredstva in obveznosti, nominalni računi pa so računi, ki se poročajo v izkazu poslovnega izida, kot so prihodki in odhodki. Razlikovanje med realnimi in nominalnimi računi v računovodstvu je oblika in funkcija v nasprotju z njihovo resničnostjo. Nominalni prihodek se lahko uporabi tudi za opis prihodkov, ki so samo po imenu in ne odražajo dejanskih finančnih okoliščin.
Nominalni računi
Realni računi so prikazani v bilanci stanja, nominalni računi pa v izkazu poslovnega izida; to je najpreprostejši način razlikovanja med realnimi in nominalnimi računi. Realni računi so računi, ki v enem trenutku poročajo o vrednostih gospodarskih virov in obveznosti, medtem ko se nominalni računi uporabljajo za beleženje pojavov določenega pojava v določenem časovnem obdobju. Realni računi se lahko spremenijo, vendar to počnejo v nerednih časovnih presledkih, medtem ko se nominalni računi ob koncu vsakega obdobja izbrišejo in njihove vrednosti se vnesejo v realne račune.
Prihodki kot nominalni račun
Prihodki so nominalni račun. Šteje se tako, ker izpolnjuje vse potrebne kriterije. Prvič, sledi dogodkom, ki so jih zaslužili z dokončanjem gospodarskih transakcij med podjetjem in njegovimi strankami. Drugič, ob koncu obračunskega meseca ali drugega časovnega obdobja je izbrisan, tako da se lahko račun ponovno uporabi za prihodnje obdobje.
Nominalni prihodki
Nominalni prihodek se lahko nanaša tudi na podatke o prihodkih, ki so napačni ali zavajajoči, ker so samo v imenu. Na primer, prihodki v višini 1.000 $, zasluženi v enem mesecu, so vredni le v nominalnem smislu, če je bila stopnja inflacije v tem obdobju 10-odstotna. Nominalna vrednost prihodkov je ostala nespremenjena, vendar je njena realna vrednost ali dejanska kupna moč padla na 900,09 USD.
Vzroki za nominalne številke
Podatki o nominalnih prihodkih lahko obstajajo iz več razlogov. Eden od omenjenih primerov je pojav inflacije in njena dvojna deflacija, kjer vrednost denarja narašča oziroma pade. Večinoma to ni velika skrb, saj so stopnje inflacije dovolj majhne, da so nominalne vrednosti dovolj blizu realnim vrednostim, da je razlika zanemarljiva. Toda v času hiperinflacije računovodstvo postane problematično, saj se lahko nominalne vrednosti, ki se poročajo v določenem časovnem obdobju, divje razlikujejo v njihovih realnih vrednostih. Drug pomemben vir neskladij med nominalnimi in realnimi podatki so lahko devizni tečaji med tujimi valutami.
