Zadržani čisti dobiček je bilančni čisti dobiček, ki ga zadrži družba, s katero se javno trguje, za ponovno vlaganje v svoje poslovanje. Z drugimi besedami, zadržani dobiček je dobiček, ki se ne izplača kot dividende delničarjem. Zadržani dobiček predstavlja bilančni dobiček, nerazdeljeni dobiček, nerazdeljeni dobiček ali ustvarjeni presežek.
Čisti dobiček in dividende
Vplačani kapital je začetna naložba delničarjev v družbo. Da bi zagotovila donosnost naložbe, družba delničarjem izplača dividende, običajno v denarju. Dividende so delitev sredstev, ki jih je družba zaslužila. Večina podjetij ocenjuje zadržani dobiček kot znesek, ki je na voljo za dividende. Če dividende presežejo dobiček družbe, bi dividenda delničarjem dejansko vrnila del njihove začetne naložbe, ne pa donos naložbe.
Zadržanje čistega poslovnega izida
Delničarji ne samo, da zaslužijo donosnost svojih naložb, temveč tudi dividende, ampak tudi, če cene delnic rastejo. Posledično mnoga podjetja nikoli ne izplačajo dividend, ampak ponovno vlagajo vse svoje zaslužke, da se prilagodijo hitrejši rasti in povečajo tržno ceno svojih zalog. Odločitev družbe, da obdrži čisti dobiček ali jo izplača kot dividende, je odvisna predvsem od sredstev, ki so potrebna za ponovno vlaganje v družbo, zadržanje.
Nerazdeljeni dobički
Družba svoj zadržani dobiček običajno reinvestira v svojo osnovno dejavnost. Da bi raziskali, ali je podjetje povečalo ali zmanjšalo stopnjo reinvestiranja, je treba analizirati razmerje med nerazdeljenimi dobički in dividendami. Nabrani dobiček je končno del kapitala družbe in pripada delničarjem. Podjetje lahko uporabi zadržani čisti dobiček za pridobitve, odkup odprtih delnic, pridobitev dodatnih sredstev ali izplačilo dolga. Upravni odbor odobri odločitve o uporabi zadržanega presežka in ga evidentira v kapitalu v bilanci stanja.
Omejitev zadržanih plač
Ko družba ustvari dobiček, lahko njeno vodstvo bodisi izplača delničarjem kot denarno dividendo bodisi zadrži zaslužek z reinvestiranjem v podjetje. Sredstva ali omejitve zadržanega dobička pomenijo zmanjšanje zneska plačil, ki so na voljo za izplačilo kot dividende. Ta vrsta omejitve izhaja iz prostovoljnega ukrepa, ki ga je sprejel upravni odbor družbe, da bi zbral čisti dobiček za določen namen, kot je odplačilo dolga ali nakup kapitalske naložbe ali zaradi pogodbenih zahtev, kot je npr. omejevalno pogodbo o posojilni pogodbi.