Razlika med verigo poveljevanja in enotnostjo poveljevanja

Kazalo:

Anonim

Vodenje in enotnost poveljevanja se pogosto uporabljata za vojaške poveljniške strukture, vendar se uporabljajo tudi za sodobne poslovne strategije. V korporativnem okolju se ti izrazi nanašajo na celotno poslovno strukturo, ki vsebuje bodisi togo hierarhijo šefov bodisi strukturo, v kateri vsak zaposleni poroča samo enemu nadzorniku. Te komandne strukture so drugačne, vendar vsaka nudi svoje edinstvene prednosti.

Veriga poveljevanja

Komanda poveljevanja je hierarhija ukaza z več stopnjami komandne odgovornosti. To so lahko različni oddelki v podjetju, kjer je vsak oddelek odgovoren tistim, ki so višji v verigi, in kjer so ti višji višje odgovorni šefom, ki so v podjetju še višji. Vsaka raven poveljevanja je odgovorna drugim na višjih ravneh poveljevanja. Veriga strukture poveljevanja omogoča preprosto prenos odgovornosti na podrejene, ki se zavedajo svoje vloge v poveljniški strukturi.

Enotnost poveljevanja

Enotnost ukaza pomeni, da poročate samo enemu nadzorniku. Vaš nadzornik pa poroča eni osebi, vendar ima lahko več podrejenih. To pomeni, da se hierarhija poveljevanja kot zaposleni v bistvu ustavi na eni ravni navzgor, tako da vam ni treba skrbeti za poročanje več kot eni osebi. Enotnost poveljevanja lahko obstaja v velikih in majhnih organizacijah. V majhnem podjetju lahko struktura samodejno sledi enotnosti poveljevanja, ko ima en lastnik ali upravljavec popoln nadzor nad vsako upravno odgovornostjo.

Command Fortitude

Veriga poveljniške strukture ponuja svoje prednosti, kot je povečana trdnost ukazov. Hierarhična struktura zagotavlja, da se poslovanje nadaljuje, ne glede na prekinitve v ukazni verigi, kot se zgodi, ko ljudje zapustijo svoje delo, so odpuščeni ali bolni in ne morejo delati. Osnovne funkcije hierarhije so zaščitene in podrejeni vedo, na koga se v hierarhiji, kakršni stoji v danem trenutku, lahko obrnejo za vodenje.

Neposredno poročanje

Enotna struktura poveljevanja lahko pomaga preprečiti težave, kot so zaposleni, ki čutijo potrebo po odgovarjanju na več kot enega vodjo ali situacijo, ko nadzornik na visoki ravni neposredno naroči člana skupine, ne da bi se posvetoval z njegovim neposrednim nadzornikom. To dodaja jasnost vodstvenim procesom tako za člane skupine kot za nadzornike.